Kava je eden najbolj razširjenih napitkov na svetu, a kljub temu ostaja obdan z miti in napačnimi prepričanji. Kaj pravi znanost?
Skodelica kave je za mnoge nepogrešljiv del jutranjega rituala. Po podatkih Mednarodne organizacije za kavo (ICO) svet letno porabi več kot 10 milijard kilogramov kave. V Sloveniji naj bi povprečen prebivalec spil približno 3 do 4 skodelice na dan. Vendar pa ta vsakdanji napitek spremlja dolg seznam domnevnih nevarnosti in napačnih predstav – od tega, da naj bi zaviral rast otrok, do trditve, da naj bi nas dehidriral. A koliko od tega dejansko drži?
Znanstvena dognanja zadnjega desetletja razkrivajo presenetljivo drugačno sliko. V nadaljevanju razbijamo štiri najbolj razširjene mite o kavi in jih soočamo z dejstvi, ki jih podpira znanost.
Mit 1: Temna pražena kava ima več kofeina
Vizualna moč ne pomeni nujno več energije
Mnogo ljubiteljev kave verjame, da temnejša pražitev pomeni več kofeina. Logika je jasna – močnejši okus naj bi pomenil močnejši učinek. A znanost pravi drugače.
Kaj pravi raziskava?
Raziskava iz leta 2017, objavljena v znanstveni reviji Nature, je primerjala kofeinsko vsebnost srednje in temno praženih zrn arabike iz havajske regije Kona. Rezultat? Srednje pražena zrna so vsebovala več kofeina na enoto mase. Močnejši okus temne praženosti je posledica kemičnih reakcij pri višjih temperaturah, ne pa vsebnosti kofeina.
Učinek na potrošnika
Čeprav temna kava daje občutek večje moči, to ne pomeni, da dejansko vsebuje več spodbujevalnih snovi. Za tiste, ki iščejo nežnejšo, a kofeinsko bogatejšo izkušnjo, so svetlejše pražene kave lahko boljša izbira.
Mit 2: Kava zavira rast otrok
Star mit brez znanstvene podlage
Med starši še vedno kroži prepričanje, da pitje kave pri otrocih zavira telesno rast. Čeprav se ideja sliši skrb zbujajoče, ni utemeljena na nobeni znanstveni raziskavi.
Medicinski pogled
Pediatri, kot je dr. Roy Kim s klinike Cleveland, poudarjajo, da kofein sicer lahko začasno zmanjša apetit ali vpliva na spanje, a nobena raziskava ne dokazuje, da bi vplival na višino ali razvoj kosti. Glavni razlog za previdnost pri otrocih ni rast, temveč morebitni stranski učinki: razdražljivost, težave s spanjem, povečan srčni utrip in tesnobnost.
Lokalni kontekst
V Sloveniji kava ni običajen napitek za otroke, vendar je pojav energijskih pijač med mladimi vse pogostejši. Te pogosto vsebujejo več kofeina kot skodelica kave, a niso podvržene enakim predsodkom. Razumevanje vpliva kofeina kot celote je zato pomembnejše kot osredotočanje na kavo samo.
Mit 3: Kava povzroča dehidracijo
Diuretik ne pomeni dehidracije
Pogosta razlaga pravi, da kava dehidrira telo, ker kofein deluje kot diuretik. Vendar pa je resnica nekoliko bolj kompleksna.
Kaj pravi znanost?
V raziskavi iz leta 2014, objavljeni v PLOS ONE, so britanski raziskovalci primerjali hidracijske učinke kave in vode pri 50 moških. Vsi udeleženci so prejeli enako količino tekočine – v eni skupini v obliki kave, v drugi kot voda. Rezultat? Ni bilo statistično pomembnih razlik v ravni hidracije med skupinama.
Zakaj to drži?
Kljub temu da kofein nekoliko poveča uriniranje, je kava še vedno sestavljena večinoma iz vode. Njena skupna vsebnost tekočine preseže blagi diuretični učinek, še posebej pri ljudeh, ki redno uživajo kofein.
Mit 4: Kava škoduje srcu
Srčni utrip ni enak srčni bolezni
Povečana budnost in pospešen srčni utrip po skodelici espressa lahko vzbujata skrb, a povezava med uživanjem kave in srčno-žilnimi boleznimi ni tako preprosta.
Rezultati obsežne študije
V obsežni študiji iz leta 2022, ki jo je objavila Evropska kardiološka zveza, so analizirali podatke več kot 500.000 Britancev. Ugotovili so, da je uživanje 2-3 skodelic kave na dan povezano z nižjim tveganjem za srčno-žilne bolezni in smrtnost, ne glede na to, ali gre za instantno, mleta ali brezkofeinsko različico.
Vpliv na zdravje
Zmerno pitje kave je lahko celo zaščitno, saj vsebuje antioksidante in bioaktivne spojine, ki prispevajo k ohranjanju zdravja srca. Kljub temu naj kava ne nadomesti zdravih življenjskih navad – uravnotežena prehrana, gibanje in ne kajenje ostajajo ključni dejavniki.
Kava si zasluži pošteno obravnavo
Miti o kavi imajo dolgo zgodovino, a vedno več znanstvenih dokazov kaže, da jih je treba obravnavati s kritično distanco. Ne, kava ne preprečuje rasti, ne dehidrira telesa, ne vsebuje več kofeina, če je temna, in tudi ne škoduje srcu pri zmerni uporabi.
Kava ni čudežna tekočina, a tudi ne demon, za kakršnega jo pogosto slikamo. Zmerno uživanje – torej do tri skodelice na dan – je v večini primerov varno in lahko celo koristi zdravju. Pomembno je, da jo uživamo odgovorno in ne nasedamo neutemeljenim prepričanjem. Zlasti v času, ko informacije hitro krožijo, a niso vedno preverjene, ostaja kritično razmišljanje ena od najboljših obramb pred miti – tudi tistimi, ki dišijo po kavi.