Junij pogosto pomeni začetek prave poletne vročine, ko temperature presežejo dvajset, včasih tudi trideset stopinj Celzija. V takšnih razmerah številni lastniki vrtov opazijo, da njihova nekoč bujna zelenica začne rumeneti, postaja redkejša in izgublja tisto prijetno, živo barvo, ki krasi vrtove pozno spomladi. Mnogi iščejo rešitev v dodatni negi – še posebej v gnojenju, vendar prav ta dobro mišljena poteza pogosto prinese več škode kot koristi.
Po mnenju agronomskih strokovnjakov je prav napačno gnojenje v zgodnjem poletju ena najpogostejših napak pri oskrbi trate. V želji po gostejši in temnejši trati vrtnarji spregledajo, da lahko preveč ali napačno časovno umeščeno gnojenje pod poletnim soncem povzroči izsuševanje in ožig trave. Ta članek razkriva, zakaj je temu tako, in ponuja preverjene rešitve za nego trate, ki bo ostala zelena in zdrava tudi v najbolj vročih dneh.
Zakaj trati v juniju ne ustreza gnojenje?
Poletna vročina povečuje stres rastlin
Poleti tla izgubljajo vlago hitreje kot spomladi ali jeseni. Trava, ki se že sama po sebi bori z visokimi temperaturami, doživi dodatno obremenitev, če ji takrat dodamo gnojila – zlasti tista z visoko vsebnostjo dušika. Rastlina mora namreč za izkoriščanje hranil intenzivneje rasti, kar povečuje potrebo po vodi in energiji.
Večina gnojil vsebuje soli
Komercialna gnojila pogosto vsebujejo soli, ki v vročem vremenu dodatno izsušujejo zemljo. Namesto da bi hranila spodbudila rast, se lahko zgodi nasprotno: sol iz gnojila privlači vlago iz korenin, kar vodi v t. i. gnojilni ožig. Rezultat je poškodovana, rumenkasta trava, ki se pogosto ne opomore do jeseni.
Ravnanje z gnojilom zahteva natančen čas
Za večino trat velja, da je optimalno gnojenje spomladi (marec-maj) in jeseni (september-oktober). Takrat rastline hranila najbolje izkoristijo, zemlja pa ima dovolj vlage, da prepreči stres. Gnojenje sredi junija, brez padavin in pri 30 °C, je po mnenju večine agronomov ravno nasprotno od optimalne prakse.
Kako pravilno skrbeti za trato poleti?
Voda je ključno “gnojilo” v poletnih mesecih
Namesto gnojenja je junij idealen čas za optimizacijo zalivanja. Trava najbolje uspeva, če prejme globoko zalivanje enkrat do dvakrat na teden – približno 2,5 cm vode na zalivanje. Pogosto, plitvo zalivanje spodbuja plitev koreninski sistem, ki je manj odporen na sušo. Zalivajte zgodaj zjutraj (pred 9. uro), ko je izhlapevanje še nizko.
Košnja naj bo višja kot spomladi
Višja košnja v poletnih mesecih (okoli 7-8 cm) pomeni, da bo večji del trave zasenčil tla, kar upočasni izhlapevanje in omogoča boljše zadrževanje vlage. Prav tako globlji koreninski sistem omogoča učinkovitejše črpanje vode iz zemlje.
Uporaba mulčenja namesto odstranjevanja pokošene trave
Namesto da trato po košnji pograbite, raje uporabite funkcijo mulčenja na kosilnici. Tanek sloj pokošene trave deluje kot naravna zastirka, ki ohranja vlago v tleh in počasi sprošča hranila nazaj v zemljo – brez tveganja za ožig.
Kdaj in kako potem pravilno gnojiti trato?
Idealna obdobja za gnojenje
Spomladansko gnojenje naj poteka najkasneje do konca maja. Tako trava dobi hranila, ko začne intenzivno rasti, a še ni izpostavljena hudim sušnim razmeram. Jeseni pa gnojilo z manj dušika in več kalija krepi korenine in pripravlja trato na zimo.
Če že gnojimo poleti – previdno!
Če je gnojenje v juniju neizogibno, naj bo to z uporabo počasno delujočega gnojila z nizko vsebnostjo dušika. Gnojite le po dežju ali v hladnejšem obdobju dneva (pozni večer, zgodnje jutro), nikoli na suhi, vroči trati. Priporočljivo je tudi, da trato po gnojenju dobro zalijete.
Naravne alternative gnojilom
Kompost, čaj iz kopriv ali izlužen goveji gnoj predstavljajo mehkejši pristop k dodajanju hranil. Ti naravni dodatki ne vsebujejo agresivnih soli in so zato manj tvegani pri poletni uporabi.
Kako prepoznati, da trata trpi?
Rumene ali rjave lise
Najpogostejši znak poškodovane trate je pojav rumenkastih ali rjavkastih lis. Te se pogosto pojavijo nekaj dni po gnojenju ali ob suši. Vzrok je bodisi pomanjkanje vlage bodisi kemična poškodba.
Trava je krhka in neelastična
Zdrava trava se po koraku hitro poravna, poškodovana pa ostane poležana. To kaže na dehidracijo in šibek koreninski sistem.
Zamašenost tal
Če voda po zalivanju ostaja na površini ali steče stran, gre lahko za zbitost tal. V takih primerih pomaga prezračevanje s posebnimi vilami ali valjčkom z bodicami.
Ohranjanje zdrave, zelene trate skozi poletje ne zahteva zapletenih postopkov ali dragih preparatov. Namesto tega gre za razumevanje naravnih potreb rastlin in prilagajanje vrtnarskih navad vremenskim razmeram. Gnojenje v napačnem obdobju, predvsem sredi junija, lahko privede do popolnoma nasprotnega učinka – poškodovane, rumene trate, ki se le stežka opomore.
Vročinski valovi niso sovražnik trate, če vrtnarji pravočasno ukrepajo. Pravilna višina košnje, optimalno zalivanje in izogibanje agresivnemu gnojenju so trije stebri poletne nege, ki lahko vsaki zelenici zagotovijo smaragdno svežino tudi v najtoplejših mesecih. Včasih je manj res več – tudi na vrtu.
