esen je zaradi svojih zdravilnih učinkov in kulinarične vsestranskosti cenjen po vsem svetu. Njegove protibakterijske, protivirusne in protivnetne lastnosti ga uvrščajo med najbolj koristna živila za zdravje. Vendar pa njegov značilen, dolgotrajen zadah mnoge odvrne od rednega uživanja. Po podatkih raziskav se lahko hlapne žveplove spojine iz česna v ustih, krvi in pljučih zadržujejo tudi več ur po zaužitju. Čeprav gre za naraven proces, si marsikdo želi učinkovite rešitve, kako hitro nevtralizirati neprijeten vonj.
Zadnje znanstvene ugotovitve ponujajo zanimiv vpogled v delovanje določenih živil in kemijskih procesov v telesu, ki lahko omilijo ali celo odpravijo ta učinek. Eden najzanimivejših nasvetov prihaja s področja prehranske kemije: jabolko kot nevtralizator česnovega zadaha. Pa gre res zgolj za ljudski mit ali ima trdne temelje v znanosti?
Zakaj česen povzroča zadah
Žveplove spojine in njihov učinek
Ko zaužijemo surov česen, se v njem sprostijo spojine, kot so alicin in alil metil sulfid. Te hlapne snovi prehajajo iz prebavil v krvni obtok in nato v pljuča, od koder se z dihanjem sproščajo v zrak. Zadah zato ne prihaja zgolj iz ust, temveč tudi iz dihalnega sistema, kar pojasnjuje, zakaj je običajno ščetkanje zob premalo učinkovito.
Trajanje vonja v telesu
Posebnost česnovega zadaha je njegova obstojnost. Vonj lahko ostane prisoten tudi do 24 ur po zaužitju, saj se nekatere spojine razgrajujejo zelo počasi. Jetra imajo pri tem sicer vlogo čistilca, vendar so določene molekule, kot je alil metil sulfid, izjemno odporne na presnovo.
Jabolko kot naravni nevtralizator
Znanstvene ugotovitve
Raziskava Univerze Ohio (2016) je pokazala, da uživanje surovega jabolka po obroku s česnom bistveno zmanjša koncentracijo hlapnih žveplovih spojin v izdihanem zraku. Mehanizem delovanja je povezan z vsebnostjo encimov, polifenolov in naravnih antioksidantov, ki s česnovimi spojinami reagirajo že v ustih.
Zakaj surovo, ne kuhano
Študija je primerjala učinek surovega in kuhanega jabolka ter jabolčnega soka. Surova oblika se je izkazala za najučinkovitejšo, saj se encimi, ključni za razgradnjo žveplovih spojin, ob toplotni obdelavi porušijo. Poleg tega vlaknine pomagajo pri mehanskem čiščenju ustne votline.
Druge učinkovite rešitve
Zeleni čaj in meta
Zeleni čaj vsebuje katehine, ki delujejo antibakterijsko in pomagajo zmanjšati vonj. Meta vsebuje mentol, ki preglasi zadah in ima osvežilen učinek. Pitje toplega čaja z metinimi listi ima dvojni učinek – kemični in aromatični.
Mleko
Ena od raziskav (Journal of Food Science, 2010) je pokazala, da pitje polnomastnega mleka med ali po obroku s česnom zmanjšuje koncentracijo alil metil sulfida. Maščobe v mleku vežejo spojine, medtem ko voda pomaga pri njihovi razgradnji in izpiranju.
Peteršilj in špinača
Zelišča, kot je peteršilj, vsebujejo visoko koncentracijo klorofila, ki nevtralizira vonjave. Špinača in druga listnata zelenjava imajo podobne učinke. Pomembno je, da jih zaužijemo surove ali le rahlo obdelane.
Manj znane, a zanimive možnosti
Kardamom in klinčki
Ti začimbi ne le preglasita zadah, temveč imata tudi antiseptične lastnosti. Žvečenje kardamomovega semena po obroku ni le tradicionalen azijski običaj, temveč znanstveno podprt ukrep za ustno higieno.
Aktivno oglje
Aktivirano oglje je znano po svoji sposobnosti absorpcije toksinov in neprijetnih vonjav. Vendar je njegova uporaba pri zadahu po česnu še vedno slabo raziskana. Nekateri prehranski dodatki sicer vsebujejo oglje kot eno od sestavin za čiščenje organizma, a njihova učinkovitost je odvisna od posameznikove presnove.
Ustna higiena s poudarkom na jeziku
Velik del bakterij, ki prispevajo k slabemu zadahu, se nahaja na jeziku. Ščetkanje jezika ali uporaba strgala za jezik po uživanju česna lahko pomaga odstraniti ostanke in bakterije, ki sodelujejo v kemičnih reakcijah žveplovih spojin.
Česen ostaja nepogrešljiv v prehrani zaradi svojih številnih koristi, a neprijeten zadah po njem ostaja izziv za mnoge. Znanost ponuja jasne smernice: določena živila, kot so surova jabolka, mleko, zeleni čaj in listnata zelenjava, lahko učinkovito zmanjšajo ali nevtralizirajo hlapne žveplove spojine. Uspešnost teh metod ni enaka za vsakogar, saj presnova in občutljivost telesa variirata.
Namesto izogibanja česnu je bolj smiselno razviti strategijo, kako njegov vonj omiliti brez izgube prehranske vrednosti. S premišljeno kombinacijo živil, ustrezno ustno higieno in poznavanjem mehanizmov v ozadju, lahko česen ostane del vsakdanje prehrane – brez skrbi, da bi s tem pustili (pre)trdovraten vtis.
