Dolgo je veljalo, da več spanja pomeni boljše zdravje. Vendar pa nove ugotovitve kažejo na drugačno sliko. Nedavna raziskava, objavljena v ugledni znanstveni reviji Alzheimer’s & Dementia, razkriva, da lahko spanje, daljše od devetih ur na noč, vodi v slabše kognitivne sposobnosti in večje tveganje za depresijo. To ni le zanimivost, temveč pomembno opozorilo za vse, ki mislijo, da nižja meja spanja ni problem – ali da več pomeni nujno bolje. Slovensko javnost, ki se vse bolj zaveda pomena dobrega spanca, bi lahko ti podatki spodbudili k premisleku o lastni spalni rutini. Članek podrobno predstavlja ključne ugotovitve, možne razlage ter praktične smernice za zdravo spanje.
Spanje in delovanje možganov: Kaj kažejo podatki
Raziskava Framinghamske študije
Analiza več kot 1.800 odraslih, starih od 27 do 85 let, je pokazala povezavo med daljšim spanjem (več kot 9 ur) in nižjo kognitivno zmogljivostjo. Vzorec je izhajal iz znamenite Framinghamske študije srca, ki že desetletja spremlja zdravje prebivalcev ameriškega mesta Framingham.
Kdo je najbolj prizadet?
Posebej izstopajo posamezniki z depresivnimi simptomi. Ti so, ne glede na uporabo antidepresivov, pogosto spali dlje in kazali slabše rezultate pri kognitivnih testih.
Zakaj več spanja ne pomeni nujno več zdravja
“J-krivulja” in ravnovesje
Strokovnjaki govorijo o t. i. J-krivulji – povezavi med trajanjem spanja in zdravjem, kjer se najboljše rezultate kaže pri 7 urah spanja. Več kot devet ur se povezuje z zmanjšanjem mentalnih sposobnosti in večjim tveganjem za nevrodegenerativne spremembe.
Možni skriti vzroki
Prekomerno spanje ni nujno vzrok, ampak lahko tudi posledica: znak depresije, žilnih bolezni ali zgodnjih možganskih sprememb. To pomeni, da dolgotrajno spanje ni zgolj navada, temveč morebiti opozorilni znak.
Kako prepoznati svojo optimalno dolžino spanja
Individualne potrebe telesa
Vsak organizem ima svoje potrebe. Splošne smernice priporočajo med 7 in 9 ur, vendar je ključno opazovanje lastnega telesa. Pomembni znaki so, kako hitro zaspimo in kako se počutimo čez dan.
Simptomi pomanjkanja ali presežka
Če zelo hitro zaspite, ste morda kronično nenaspani. Če dolgo ne morete zaspati, kljub dolgemu ležanju v postelji, pa si morda namenjate preveč časa za spanje – kar lahko vodi v zmeden cikel nespečnosti.
Dolgotrajni spanec in duševno zdravje
Povezava z depresijo
Dolgotrajno spanje pogosto spremlja depresivna simptomatika. Čeprav ni jasna neposredna vzročna povezava, kombinacija depresije in dolgotrajnega spanja predstavlja večje tveganje za poslabšanje kognicije.
Spanje kot pokazatelj sprememb
Vsaka izrazita sprememba spalnih navad (na primer nenadno podaljšanje trajanja spanja) je lahko indikator notranjih sprememb. To je še posebej pomembno pri starejših, saj je lahko znak zgodnjega kognitivnega upada.
Kakovost spanja pomembnejša od količine
Raziskava odpira pomembno razpravo o tem, kaj pomeni »dober spanec«. Število ur je le del zgodbe – enako pomembna je kakovost, rednost in telesna pripravljenost za počitek. Slovenci si vse bolj prizadevamo za bolj zdrav življenjski slog, zato je ključna osveščenost o pasteh pretiranega spanja. Namesto da slepo sledimo smernicam, moramo poslušati svoje telo, spremljati spremembe in po potrebi ukrepati. Spanje ni zgolj počitek – je naložba v dolgoročno zdravje možganov.
