Vsako leto 3. junija obeležujemo Svetovni dan kolesa, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Kolo velja za eno izmed najbolj demokratičnih, trajnostnih in dostopnih oblik prevoza, obenem pa pomembno prispeva k zdravju, povezovanju skupnosti in varovanju okolja. Po podatkih WHO je telesna neaktivnost četrti najpogostejši dejavnik tveganja za smrt na svetu, medtem ko kolesarjenje dokazano zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, diabetes in celo nekatere oblike raka. A pomen kolesa presega zdravje – za milijone ljudi je to osnovno sredstvo za dostop do dela, šole in osnovnih storitev.
Ob tem dnevu je prav, da se vprašamo: ali družba kolesarstvu namenja dovolj pozornosti? Zakaj, kljub njegovim številnim prednostim, kolo še vedno ostaja v senci avtomobilov? In kako lahko prav vsak izmed nas prispeva k spremembi?
1. Pomen kolesa v sodobni družbi
Dostopnost brez primere
Kolo je cenovno dostopno, enostavno za uporabo in primerno za različne starostne skupine. V številnih državah v razvoju pomeni kolo več kot le prevozno sredstvo – omogoča prenos hrane, dostop do zdravstvenih storitev ter šolanje otrok, ki bi sicer morali prehoditi dolge razdalje.
Kolo kot orodje za socialno enakost
Dostop do kolesa lahko pomembno zmanjša socialne razlike. Študije Mednarodne organizacije za trajnostni promet kažejo, da so ljudje z dostopom do kolesa mobilnejši, produktivnejši in lažje izstopajo iz kroga revščine. V afriških državah npr. kolesa pomenijo razliko med 4-urnim in 40-minutnim dostopom do trga ali zdravstvenega doma.
2. Zdravstvene koristi, ki jih ne gre spregledati
Naravna preventiva
Redno kolesarjenje prispeva k boljši telesni pripravljenosti, zmanjšanju telesne mase in izboljšanju srčno-žilnega zdravja. Po podatkih britanskega National Health Service kolesarjenje 30 minut dnevno lahko zmanjša tveganje za bolezni srca za več kot 40 %.
Duševno zdravje in dobro počutje
Vožnja s kolesom spodbuja sproščanje endorfinov, zmanjšuje stres in pripomore k boljši mentalni stabilnosti. Posebej v urbanih okoljih, kjer stres pogosto presega zdravo mejo, predstavlja kolesarjenje učinkovito orodje za duševno razbremenitev.
Aktivnost za vse generacije
Kolesarjenje je primerno tako za otroke kot za starejše. Pomaga ohranjati gibljivost, ravnotežje in mentalno ostrino tudi v poznejših letih.
3. Ekološki in urbanistični vidiki
Boj proti podnebnim spremembam
Promet predstavlja približno 25 % vseh emisij CO₂ v Evropi, od tega večino povzročajo osebna vozila. Prehod na kolo lahko znatno zmanjša ogljični odtis posameznika. Povprečno gospodinjstvo, ki nadomesti 3 avtomobilske vožnje tedensko s kolesom, lahko letno prihrani več kot 300 kg CO₂.
Rešitev za preobremenjena mesta
Kolesarjenje zmanjšuje prometne zastoje, potrebo po parkirnih površinah ter zvočno onesnaženje. Mesta, kot so Kopenhagen, Amsterdam in Ljubljana, že dokazujejo, da je z ustrezno infrastrukturo mogoče ustvariti okolje, kjer je kolesarjenje primarni način prevoza.
Trajnostna urbanizacija
Z večjo vključitvijo koles v prometno politiko mesta postajajo bolj dostopna, zelena in prijetna za bivanje. Slovenska prestolnica se je leta 2016 uvrstila na prestižni seznam najboljših mest za kolesarjenje po izboru Copenhagenize Indexa.
4. Kako lahko vsakdo obeleži Svetovni dan kolesa
Zamenjaj volan za krmilo
Najbolj neposreden način praznovanja je, da kolo postane vsakodnevno prevozno sredstvo. Pot v službo, šolo ali po opravkih s kolesom ni le zdrava odločitev, temveč tudi dejanje okoljske odgovornosti.
Daruj kolo, spremeni življenje
Obstaja več nevladnih organizacij, ki zbirajo kolesa za otroke in odrasle v manj razvitih državah. Donacija rabljenega, a uporabnega kolesa lahko posamezniku omogoči redno zaposlitev, izobraževanje ali dostop do zdravstva.
Udejstvuj se v lokalnem okolju
Z vključitvijo v lokalna kolesarska društva, iniciative in peticije lahko prispevate k izboljšanju pogojev za kolesarje v domačem kraju. Udeležba na javnih razpravah o prometni politiki daje glas tistim, ki želijo bolj trajnostno prihodnost.
5. Svetovna pobuda z lokalnim pomenom
Zgodovina Svetovnega dneva kolesa
Združeni narodi so Svetovni dan kolesa prvič razglasili leta 2018, po večletnih prizadevanjih civilnodružbenih organizacij. Cilj je bil prepoznati kolo kot preprost, cenovno dostopen, zanesljiv in okolju prijazen način prevoza.
Slovenija – kolesarska država v nastajanju
Čeprav ima Slovenija dolgo tradicijo rekreativnega in športnega kolesarjenja, infrastruktura v številnih mestih še vedno ne omogoča varne in vsakodnevne uporabe kolesa. Projekti, kot je Celostna prometna strategija, pa kažejo napredek v smeri bolj vključujoče mobilnosti.
Premik miselnosti
Kolesarjenje ni rezervirano zgolj za športne navdušence ali otroke. Gre za spremembo življenjskega sloga, ki mora biti sistemsko podprta z investicijami, izobraževanjem in politično voljo. Svetovni dan kolesa je priložnost za premislek o tem, kako kolo lahko postane nepogrešljiv del našega vsakdana.
Svetovni dan kolesa ni le simboličen praznik, temveč poziv k trajnostnemu razmisleku in aktivni udeležbi. Kolo združuje posameznike in skupnosti, spodbuja telesno dejavnost in skrbi za okolje. Predstavlja most med dostopnostjo in učinkovitostjo, med zdravjem in ekonomijo, med lokalnim in globalnim.
V družbi, ki se spopada z okoljskimi, zdravstvenimi in socialnimi izzivi, se kolo znova potrjuje kot eno izmed najučinkovitejših orodij sprememb. Z vsakim prevoženim kilometrom ne spreminjamo le svojega dneva, temveč prispevamo k boljši prihodnosti vseh.
