Na krožniku je videti preprost: riž, morski sadeži, zelenjava, nori. A vsak grižljaj sušija skriva stoletja tradicije, spoštovanja do surovin in natančnosti, ki meji na umetnost. Mednarodni dan sušija, ki ga praznujemo 18. junija, je odlična priložnost, da se znova spomnimo, zakaj je ta japonska specialiteta osvojila tako veliko ljubiteljev hrane po vsem svetu – tudi v Sloveniji.
Vzpon sušija v Sloveniji: od eksotike do stalnice
Še pred desetletjem je bil suši za marsikoga sinonim za nekaj preveč drznega, nenavadnega, celo sumljivega. Danes pa v skoraj vsakem večjem kraju najdemo vsaj eno restavracijo, ki ponuja suši – bodisi v japonski restavracijski klasiki z lesenimi pladnji in sojino omako v steklenički, ali v bolj sproščenih bistrojih, kjer suši ponujajo tudi v obliki “to go” paketov.
Čeprav se originalni japonski suši drži strogih pravil priprave in postrežbe, je pri nas zaživel tudi bolj igriv in prilagojen različici: s cvrtjem, omakami, celo s sadjem ali popečenim piščancem. Slovenska radovednost in odprtost do novih okusov sta sušiju odprli vrata – zdaj pa ga domačini ne le uživajo, temveč tudi pripravljajo.
Priprava sušija doma: manj komplicirano, kot si mislite
Z idejo o sušiju doma se marsikdo poigra, a le redki dejansko zavihajo rokave. Pa vendar priprava ni tako zapletena, kot se zdi na prvi pogled. Potrebujete le:
- riž za suši (kratkozrnati, lepljiv),
- rižev kis,
- nori alge,
- sveže sestavine po izbiri (losos, kumare, avokado, korenje …),
- bambusovo podlogo za zvijanje (makisu),
- ostri nož.
Ključno je, da si vzamete čas. Suši ni hiter obrok, je ritual. Obenem pa odlična ideja za druženje: vsak si lahko pripravi svojo kombinacijo, eksperimentira in okuša. Otroke bo navdušilo zvijanje rolic, odrasle pa morda preizkušanje različnih vrst sojine omake in wasabija.
Ali veste, kaj pravzaprav pomeni “suši”?
Beseda “suši” (寿司) ima zanimivo zgodovino. Sprva je pomenila fermentirano ribo z rižem, ki je služila kot konzervacijska tehnika. Šele v obdobju Edo (1603-1868) je suši začel pridobivati današnjo obliko: sveža riba na rižu z dodatki. Danes poznamo več vrst sušija:
Nigiri
Ročno oblikovana kepica riža s tankim kosom surove ribe ali morske hrane na vrhu. Klasičen, minimalističen.
Maki
Rolica, kjer so riž in sestavine zaviti v nori algo. Lahko je preprosta ali zelo kompleksna.
Uramaki
“Obrnjen suši”, kjer je riž na zunanji strani, nori pa znotraj. Zahodni vpliv, a izredno priljubljen tudi na vzhodu.
Temaki
Stožčaste rolice, ki jih držimo z roko – idealne za prigrizek na zabavi.
Sashimi
Čeprav tehnično ni suši (ker ne vsebuje riža), je sestavni del izkušnje – surovi kosi najkakovostnejše ribe, brez vsega odvečnega.
Suši v Sloveniji: kako prepoznati kakovost?
Ponudba sušija pri nas je pestra, a razlike v kakovosti so lahko velike. Dober suši prepoznamo po svežini sestavin, čistem okusu, rahlo toplem rižu in natančni pripravi. Če riba diši, če je riž pretrd ali če nori alga pokljajo kot papir – ni to to.
Restavracije, ki stavijo na kakovost, pogosto navedejo tudi poreklo rib (najbolje je, če uporabljajo ribe iz varnih virov) in ponujajo dnevno svežo pripravo. Cene so sicer višje, a izkušnja je neprimerljivo boljša.
Veganski in pečeni suši? Zakaj pa ne.
Tradicionalisti bodo morda zavili z očmi, a sodobni suši je prilagodljiv. Priljubljeni so veganski sušiji z avokadom, tofujem, papriko, celo s popečenim jajcem. Ocvrti zvitki z začinjeno majonezo in tempuro postajajo hit med tistimi, ki si želijo več teksture in intenzivnejšega okusa.
Suši se lahko tako prelevi v pravo kulinarično platno, kjer se srečajo lokalne sestavine in japonska filozofija hrane: spoštovanje, ravnotežje in estetika.
Zakaj je suši tako dober za telo – in um?
Poleg tega, da je lep na pogled in okusen, je suši pogosto tudi hranilno uravnotežen. Seveda govorimo o sušiju, ki ni utopljen v majonezi ali ocvrt – ampak o svežih sestavinah:
- ribe: vir omega-3 maščobnih kislin,
- riž: energijska osnova,
- zelenjava: vlaknine, vitamini,
- nori: bogata z jodom in minerali,
- wasabi in ingver: naravna antiseptika, ki osvežujeta in čistita okusne brbončice.
Poleg tega pa ima suši še en učinek: spodbuja počasno uživanje hrane, prisotnost in zavestno hranjenje – kar mnogi povezujejo tudi z boljšim počutjem.
Kje po Sloveniji jesti odličen suši?
Težko bi našli enoten seznam najboljših, saj se okusi razlikujejo, a nekaj restavracij redno navdušuje:
- Sushimama (Ljubljana) – japonski šef, sveže sestavine, inovativni meniji.
- Miyabi (Maribor) – klasika, ki ne razočara že več kot 20 let.
- U Sushi (Nova gorica) – dostopna izbira z bogatim jedilnikom.
- Azijska Restavracija TAO (Celje) – preprost, okusen suši s sodobnim pridihom.
- Zmajevo Mesto (Novo mesto) – kitajska in japonska kuhinja na dolenjskem.
Mednarodni dan sušija: priložnost za poskusiti nekaj novega
Če je suši že vaš redni gost na jedilniku, je danes čas za razširitev obzorij – morda z novo kombinacijo okusov, drugo restavracijo, ali pa z več pozornosti na estetiko in pripravo doma.
Za vse tiste, ki ste do zdaj dvomili: to je dan, ko lahko brez obveznosti poskusite nekaj novega. Eno rolico, eno grižljaj, eno izkušnjo. Morda se prav tam začne nova kulinarična ljubezen.
Od grižljaja do občutka povezanosti
Suši je več kot jed – je način, kako se povezujemo z drugimi kulturami, kako se naučimo ceniti detajle in spoštovati sestavine. Mednarodni dan sušija nas ne poziva zgolj k prehranjevanju, temveč k praznovanju raznolikosti, ustvarjalnosti in odprtosti.
Ne glede na to, ali se boste danes odpravili v najljubšo restavracijo ali doma prvič poskusili zviti maki rolico – naredite to z veseljem. In morda z družbo, ki zna ceniti dobre okuse. Suši ni le obrok – je doživetje.
