Zakaj toliko vrtičkarjev vsako leto izgubi bitko s polži?
Pogled na mlade solatnice, ki so čez noč ostale brez listov, zna biti precej frustrirajoč. Še posebej, ko si pridelke skrbno gojimo brez uporabe kemikalij in umetnih gnojil. Polži se v zadnjih letih zaradi milejših zim, vlažnih pomladi in goste zasaditve zelenjavnih vrtov širijo hitreje kot kdajkoli. Nič čudnega, da so postali eden največjih naravnih sovražnikov domače pridelave hrane.
Obstaja ogromno nasvetov, trikov in »babičinih receptov«, a marsikateri med njimi deluje le pogojno ali pa sploh ne. V nadaljevanju predstavljamo pet naravnih pasti za polže, ki jih podpirajo izkušnje številnih slovenskih vrtičkarjev in ki ne škodujejo ne okolju ne drugim živalim.
Polži niso samo nadloga – so tudi kazalnik stanja vrta
Preden se lotimo reševanja problema, je dobro razumeti, zakaj se polži sploh zadržujejo na vrtu. Privlačijo jih vlažna, temna in bogata okolja – kar marsikateri dobro oskrbovan vrt tudi ponuja. Kompost, zastirka, gosto posejane gredice, obilno zalivanje pozno popoldne – vse to so idealne razmere za polže.
S preprečevanjem dostopa in zmanjševanjem ugodnih pogojev se že veliko stori. Vendar, če je njihova prisotnost že očitna, je treba ukrepati – učinkovito, naravno in predvsem vztrajno.
1. Pivo kot smrtonosna vaba: klasika, ki še vedno deluje
Zakaj deluje?
Pivo ima močan kvasni vonj, ki polže izjemno privlači. Ne zaradi alkohola, temveč zaradi fermentacijskih spojin. Ko polž prileze v posodico, se utopi, saj ne zna iz nje splezati nazaj.
Kako pravilno postaviti past?
Potrebujemo plitvo posodico (pokrov kozarca, jogurtov lonček ali plastično embalažo), ki jo vkopljemo v zemljo tako, da je njen rob poravnan s površino tal. Vlijemo približno 2-3 cm piva. Idealno mesto za postavitev je tik ob rob gredice ali med rastlinami, ki so že bile poškodovane.
Nasvet: Pasti je treba dnevno prazniti in po potrebi dolivati pivo. Ne puščajte jih v soncu – vonj se razdiši, učinek pa močno pade.
2. Moker karton ali deska: enostavna, a presenetljivo učinkovita past
Zakaj deluje?
Polži se podnevi skrivajo pred soncem in suhim zrakom. Če jim postavimo vlažno skrivališče, se bodo čez dan zbrali tam – in takrat jih lahko poberemo.
Kako jo uporabiti?
Na problematičnem delu vrta razporedimo navlažen valovit karton, desko, list linoleja ali obrnjeno glineno cvetlično posodo. Zjutraj dvignemo in poberemo polže, ki so se zatekli spodaj.
Primer iz prakse: Na enem kvadratnem metru s pomočjo vlažnega kartona lahko v eni noči ujamemo tudi do 20 polžev. Ključ do uspeha je doslednost – past vsak dan pregledamo in odstranimo ujete polže.
3. Melasa in voda: sladki konec za požrešneže
Zakaj deluje?
Podobno kot pivo tudi melasa (gost sladek sirup, ki nastane kot stranski produkt pri predelavi sladkornega trsa ali pese) vsebuje snovi, ki privabljajo polže. Ko jih enkrat pritegne, se utopijo v mešanici.
Recept:
- 1 žlica melase
- 200 ml tople vode
- Po želji: kapljica kvasa ali košček banane za dodatno fermentacijo
Zmešamo in vlijemo v posodico, podobno kot pri pivski pasti. Ponovno jo postavimo vkopano v zemljo.
Prednost: Melasa ima intenziven, a naraven vonj, ki privablja polže tudi tam, kjer pivo ni učinkovito.
4. Surov krompir kot vabljiva tarča
Zakaj deluje?
Krompir ima visoko vsebnost škroba in vlage – kombinacija, ki je polžem zelo všeč. Če jih želimo zbrati na enem mestu, jim ponudimo rezino surovega krompirja kot »vabo«.
Kako pripraviti past?
Večji krompir prerežemo na pol in ga s prerezano stranjo navzdol položimo na vlažno zemljo. Zjutraj preverimo, koliko polžev se je zateklo pod gomolj. Nato jih ročno odstranimo.
Nasvet: Uporabite stari krompir, ki bi ga sicer zavrgli. Tako povežete boj proti polžem z zmanjšanjem živilskih odpadkov.
5. Cvetlični lončki z vlažno solato: ciljna past za največje požeruhe
Kako deluje?
Cvetlični lonček napolnimo z vlažno solato ali svežimi olupki kumar, pokrijemo z mrežico (da se ujeti polži ne izmuznejo), in ga postavimo v senco. Polži se bodo privabili z vonjem in ostali v lončku, dokler jih ne odstranimo.
Kaj dosežemo?
To past lahko kombiniramo s sistemom opazovanja – ugotovimo, v katerih delih vrta je prisotnost največja in temu prilagodimo vrtnarsko strategijo. Lončki so tudi prijazni do drugih živalic, saj ne uporabljajo nevarnih snovi.
Uporabna vrednost za vrtičkarje: zakaj naravne pasti premagajo kemijo
Večina sredstev za zatiranje polžev vsebuje snovi, ki niso varne za otroke, hišne ljubljenčke ali ptice. Granule na osnovi metaldehida lahko povzročijo zastrupitve, poleg tega pa ubijajo tudi koristne živali, kot so deževniki in rovke. Uporaba naravnih pasti ne pomeni le varovanja narave, temveč tudi odgovorno vrtnarjenje.
Pomembno je tudi to, da polži hitro razvijejo odpor na določena sredstva, medtem ko naravne pasti temeljijo na njihovih osnovnih nagonskih vzorcih – vonju, vlagi in zavetju. Prav zato so dolgoročno bolj uspešne, če jih uporabljamo premišljeno in dosledno.
Kaj storiti z ujetimi polži?
To vprašanje se pogosto pojavi med ljubitelji naravnega vrtnarjenja. Čeprav se morda zdi okrutno, je najboljši način, da ujeti polži ne končajo nazaj na vašem vrtu, fizična odstranitev – bodisi s posipanjem s soljo (le izven vrta!) ali utopitvijo v slani vodi.
Nekateri vrtičkarji jih uporabljajo kot hrano za race ali kokoši, ki jih z veseljem pojedo. V vsakem primeru pa velja – ne izpustite jih v naravo, saj bodo hitro našli pot nazaj.
Noj proti polžem je dolgotrajen, a ne brezupen
Vsak vrt ima svojo dinamiko, svojo mikroklimo in svojo zgodbo. Ne obstaja ena rešitev, ki bi delovala povsod. A s pravilno kombinacijo pasti, opazovanjem ter vztrajnostjo je mogoče vzpostaviti ravnovesje. Polži bodo ostali del vrtnega ekosistema, vendar ne več v tolikšni meri, da bi ogrožali vaš trud in pridelek.
Naravne pasti niso le orodje – so način razmišljanja, ki spoštuje naravo in išče rešitve v njenem okviru. In prav to je tisto, kar domače vrtnarjenje dela plemenito.
