Zakaj julija ne smete grabiti pokošene trave in kaj lahko gre zelo narobe

Travniki poleti skrivajo več, kot se zdi na prvi pogled

Ob koncu julija slovenska pokrajina zasije v značilni poletni podobi: travniki so na videz suhi, v resnici pa še vedno živahno utripajo od življenja. Ko se s kosilnico zapeljemo čez visoko travo in jo lično porežemo, mnoge roke instinktivno sežejo po grabljah. Grabljenje pokošene trave se zdi samoumevno — urejena trata brez posušenih ostankov daje lep vtis, poleg tega naj bi s tem trata bolje dihala. A resnica, ki se skriva pod slojem pokošenih bilk, preseneti marsikoga.

Mnogi vrtičkarji, lastniki podeželskih dvorišč in tudi skrbniki športnih zelenic ne vedo, da grabljenje pokošene trave prav v juliju lahko povzroči več škode kot koristi. V nadaljevanju razkrivamo, zakaj je tako, kaj se dogaja pod plastjo pokošenega rastlinja in kako lahko pravilna poletna nega trate dolgoročno izboljša zdravje vašega zelenega kraljestva.


Zakaj grabljenje sredi poletja lahko ogrozi trato

Julija temperature pogosto dosežejo vrhunec. Tla postanejo vroča, vlaga pa se hitreje izgublja. Pokošena trava, ki ostane razpršena po površini, deluje kot naravna zaščita pred sončnimi žarki. Lahko bi rekli, da gre za naravno “klimatsko napravo” za travno rušo. Ta sloj, ki mu strokovno pravijo mulč, ohranja zemljo hladnejšo in počasneje izpareva dragocena voda.

Če v vročem poletju grabite in odstranjujete pokošeno travo, pravzaprav odstranite zaščitno odejo. Posledice so lahko hitro vidne: trata postane obledela, redkejša, ponekod se pojavijo celo ožgane lise, ki potrebujejo tedne, da si opomorejo.

Prav zato številni agronomi in vrtnarski svetovalci priporočajo, da se v vročih poletnih mesecih travnih ostankov ne grabi prehitro. To še posebej velja za obdobja, ko dež dolgo izostaja in sonce neusmiljeno pripeka.


Nekateri športni klubi sredi poletja ne grabijo

Nogometni klubi in golf igrišča imajo za trato postavljene stroge standarde. Na presenečenje mnogih pa tudi profesionalni vzdrževalci igrišč sredi poletja pogosto puščajo tanek sloj pokošene trave. S tem zmanjšajo stres na travni bilki in pomagajo ohraniti enakomerno zeleno površino skozi sezono.


Kaj se dogaja pod slojem pokošene trave?

Ne le »smet«, ampak dragocen vir

Pokošena trava vsebuje ogromno dušika. Če jo pustimo na tleh, počasi razpada in vrača hranila nazaj v tla. S tem naravno pognoji trato. Kljub temu je treba paziti, da plast ni predebela. Če nastane gosta preproga, ki zaduši travo spodaj, se lahko pojavijo težave z mahom in celo plesnijo.

Vendar julija to tveganje ni tako veliko. Zaradi vročine se pokošena trava hitro suši in razpada, mikroorganizmi pa so pri visokih temperaturah zelo dejavni. Pomembno je le, da pokošena plast ni debelejša od približno pol centimetra. Če opazite, da ostanki tvorijo debelejše kepice, jih rahlo razgrnite z grabljami, ne da bi jih povsem odstranili.


Zakaj je to pomembno za vas?

Veliko lastnikov hiš in vikendov še vedno meni, da je lepo pograbljena trata sinonim za urejenost. V resnici pa s tem v poletnih mesecih pogosto naredijo več dela, hkrati pa še slabijo svojo zelenico. S pravilnim ravnanjem lahko:

  • privarčujete pri vodi, saj tla ostanejo dlje vlažna,
  • zmanjšate potrebo po gnojenju, ker se hranila vračajo iz pokošene trave,
  • ohranite trato gostejšo in bolj odporna na bolezni ter škodljivce.

Kdaj pa grabiti?

Grabljanje ima seveda svoj čas. Priporočljivo je predvsem spomladi, ko odstranjujemo staro, splesnelo travo in mah, ter jeseni, ko z grabljami pospravimo odpadlo listje in pripravimo trato na zimo.

Če košite s kosilnico brez zbirne košare, lahko julija raje nastavite višjo višino reza in uporabite mulčer. Tako pokošeni drobci hitreje razpadejo. Če se vseeno naberejo večje grudice, jih v najhloblji vročini samo razgrnite, ne pa povsem odstranite.


Še ena napaka: grabljenje po dežju

Grabljenje mokre pokošene trave lahko poškoduje koreninski sistem. Vlažna tla so mehkejša, grablje pa zlahka izpulijo travne bilke. Poleg tega mokra trava rado ostane zlepljena v večje zaplate, ki jih težje razporedimo.

Strokovnjaki zato svetujejo, da grabimo šele, ko je trava povsem suha. Julija pa je pametneje, da ta korak preložimo na jesen.


Kako prepoznati, da grabite preveč?

Če opazite, da se na vašem travniku pojavljajo svetlejše lise, trate je manj, v tleh pa nastajajo majhne razpoke, pomeni, da je zgornja plast izgubila vlago. V tem primeru pomaga, da prenehate z grabljenjem po košnji in trato večkrat zalijete z manjšimi količinami vode.


Travnik naj diha, a s pravo zaščito

Travniki julija potrebujejo nekaj več previdnosti. Pokošena trava ni le odpadek, ampak kratkotrajna zaščita, ki lahko odloča o tem, ali bo vaša trata avgusta še vedno gosta in zelena ali pa boste opazovali rumene zaplate.

Namesto grabelj to poletje raje uporabite pameten pristop: košnjo nastavite nekoliko višje, pustite tanko plast pokošene trave, zalivajte zjutraj ali pozno zvečer. Jeseni pa se grablje spet vrnejo v igro in pripravijo trato, da prezimi v najboljši formi.

Vaša trata vam bo hvaležna, vi pa boste prihranili tako čas kot denar. In še nekaj: v senci zdrave zelenice je tudi poletna kava bolj prijetna.

Oglejte si tudi …