Poleti se prah širi hitreje, kot mislite
Topli dnevi so čas odprtih oken, vetričev in lahkotnosti, a tudi obdobje, ko se v stanovanju skoraj neopazno nabira sloj drobnega prahu. Pogosteje kot pozimi je na površinah mogoče opaziti bele sledi, usedline na elektronskih napravah, drobne delce na tleh ali v kotičkih oken. Kljub rednemu čiščenju se zdi, da se ta neprijetni spremljevalec vrača z zavidljivo vztrajnostjo.
Čeprav gre na prvi pogled za estetski problem, ima lahko dolgotrajna prisotnost prahu tudi vpliv na zdravje. Drobni delci, sestavljeni iz kožnih celic, vlaken, pršic in delcev iz zunanjega okolja, lahko pri občutljivejših posameznikih povzročajo kihanje, srbečico oči in celo težave z dihanjem.
Zakaj se poleti prah nabira hitreje?
Toplota, gibanje zraka in človeška aktivnost
Povečana količina prahu poleti ni naključje. Višje temperature povzročijo večjo gibljivost delcev v zraku. Poleg tega je gibanje v prostoru bolj dinamično – pogoste menjave oblačil, več obiskovalcev, odprta okna in vrata pa omogočajo vstop dodatnih delcev iz zunanjega okolja. Mestna stanovanja so posebej izpostavljena avtomobilskim emisijam, delcem iz asfalta in cvetnemu prahu.
Vse to pomeni, da so poleti pogoji za »idealno« razpršitev prahu izpolnjeni.
5 učinkovitih trikov, kako poleti zmanjšati količino prahu v stanovanju
1. Pametno prezračevanje namesto odprtih oken cel dan
Stalno odprta okna pomenijo več kot le dotok svežega zraka – z njimi pridejo tudi delci iz zunanjega okolja. Bolje deluje metoda t. i. »šok prezračevanja«: odprite vsa okna na stežaj za 5 do 10 minut zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je promet minimalen. Ta pristop omogoča hitro izmenjavo zraka, obenem pa zmanjša količino vnesenega prahu.
V Ljubljani na primer agencija za okolje pogosto meri povečano prisotnost trdih delcev v popoldanskem času – takrat ni priporočljivo zračenje.
2. Filter na oknih in sesalnik z HEPA filtrom
Na trgu so dostopne tanke mrežice za okna, ki ne ovirajo svetlobe ali pretoka zraka, hkrati pa ujamejo večji del drobnega prahu. Gre za začasno rešitev, ki ne zahteva gradbenih posegov in jo lahko namestite sami.
Za notranje prostore pa se je smiselno opremiti s sesalnikom z visokokakovostnim HEPA filtrom (razred H13 ali več). Ta zadrži več kot 99 % drobnih delcev, ki bi jih sicer klasični sesalnik ponesel nazaj v zrak. V kombinaciji z rednim čiščenjem filtrov (enkrat mesečno) je učinek precejšen.
3. Mokro čiščenje – ne samo tal, ampak tudi zaves, rastlin in sten
Prah se nabira tudi tam, kjer ga ne pričakujemo – na listih sobnih rastlin, ob robovih sten, celo na stropih. Namesto hitrega brisanja s suho krpo priporočamo mokro čiščenje: rahlo vlažno mikrokrpo, ki prah zadrži in ne dvigne v zrak.
Tudi zavese so pravi magnet za prah. Če jih poleti operete vsakih 6 do 8 tednov, bo razlika očitna – tako vizualno kot pri občutku svežine.
4. Zamenjajte preproge in oblazinjeno pohištvo, kjer je mogoče
Poleti ni potrebe po debelih tekstilnih preprogah, ki zadržujejo večje količine prahu in vlaken. Če jih začasno umaknete ali nadomestite z bolj gladkimi površinami (npr. bombažne preproge, ki jih lahko perete v pralnem stroju), boste precej zmanjšali nabiranje prahu.
Podobno velja za pregrinjala, ki prekrivajo sedežne garniture ali postelje. Tanka prevleka iz materiala, odpornega na statično elektriko, ujame precej manj prahu kot debelejše tkanine.
5. Vzdrževanje vlage v zraku med 40-50 %
Prenizek delež vlage povzroči lebdenje prahu v zraku, previsok pa tveganje za plesen. Idealna raven vlage omogoča, da se prah lažje usede in ga nato enostavneje odstranimo. Higrometer (merilec vlage) je na voljo že za nekaj evrov, in če zazna suhost zraka, ga lahko popravimo z naravnimi viri vlage – npr. s sušenjem perila v prostoru ali uporabo sobnih rastlin, kot sta fikus ali aloe vera.
Ali čistilni roboti res pomagajo?
Tehnologija je lahko zaveznik – a le, če jo pravilno uporabljamo. Robotski sesalniki so koristni predvsem za vsakodnevno čiščenje tal, a brez dodatnih filtrov za alergene pogosto dvigujejo več prahu, kot ga ujamejo.
Če se odločite za uporabo, naj ima naprava mokro čiščenje, HEPA filter in možnost programiranja urnika čiščenja zjutraj ali pozno zvečer. To zmanjša prisotnost delcev med aktivnostjo v prostoru.
Kaj pa prah z ulice?
Vhodna vrata so pogosto prezrta točka v boju proti prahu. Namestitev predpražnika z dvojno plastjo vlaken in pogosta menjava obutve ob vhodu lahko močno zmanjšata količino zunanjih delcev v notranjih prostorih. Če imate psa ali mačko, je še toliko bolj smiselno čistiti njihove tačke po sprehodih.
Manj prahu, več svežine in lažje dihanje
Drobni prah ne vpliva zgolj na videz stanovanja, ampak dolgoročno na kakovost zraka, naše zdravje in celo počutje. Poletje sicer povečuje izpostavljenost delcem, a z nekaj ciljanimi spremembami lahko stanovanje postane svež prostor, v katerem ni treba sesati vsak drugi dan.
Spreminjanje navad – od zračenja, čiščenja in materialov do vlage v zraku – je dolgoročno učinkovitejše od neprestanega boja z metlo in sesalcem.
Namesto stresa zaradi prašnih polic raje uživajmo v poletju s čistim in zračnim domom.
