Poletni oddih ob morju pogosto povezujemo z brezskrbnim poležavanjem v senci borovcev. Te visoke iglaste drevesa ustvarjajo prijetno zavetje pred soncem in so stalnica številnih sredozemskih plaž. A medtem ko se pod njimi sproščamo, nad našimi glavami pogosto visijo deseci, če ne stotine težkih storžev. Tveganje, da kateri od teh konča na glavi obiskovalca, se morda zdi zanemarljivo, a ni povsem izmišljeno.
Kako težki so pravzaprav borovi storži?
Storži borovcev niso enotni po velikosti ali teži. Pri sredozemskem boru (Pinus pinea), ki je značilen za Jadransko obalo, lahko posamezen storž tehta med 150 in 500 gramov. V izjemnih primerih tudi več. Storži običajno odpadejo z višine med 5 in 15 metri – odvisno od višine drevesa.
Z minimalnim fizikalnim izračunom lahko hitro ocenimo, da tak padec pomeni silo, ki lahko povzroči bolečino, modrico ali celo poškodbo, če zadene občutljiv del telesa, denimo glavo. Primerljivo je z udarcem majhne steklenice, ki bi vam padla z drugega nadstropja.
Ali gre za realno nevarnost ali zgolj redko nevšečnost?
Verjetnost, da vam na plaži na glavo pade storž, ni visoka – a je realna. Pogojena je z več dejavniki:
- Vrsta borovca (npr. črni bor, pinija, rdeči bor)
- Stanje drevesa – suhi ali stari storži lažje odpadejo
- Veter in vremenske razmere
- Sezona – konec poletja je obdobje, ko največ storžev odpade
Po podatkih arboristov se večina storžev naravno sprošča proti koncu avgusta in v septembru, čeprav lahko odpadajo tudi prej zaradi suše ali neurij.
Fizični vpliv padca: ali je možna resna poškodba?
Da. Čeprav redko, lahko močan udarec storža v glavo povzroči pretres možganov, poškodbo kože ali celo zlom lobanje pri občutljivih posameznikih (otrocih ali starejših). Zdravniški primeri so dokumentirani predvsem na območjih, kjer ljudje pogosto počivajo pod velikimi borovci – v parkih, kampih ali neposredno ob plaži.
Primerjava s padcem oreha
Da bi si lažje predstavljali: padec večjega storža je primerljiv z padcem kokosovega oreha z nižje višine – le da se storž lažje ujame med veje, zato redkeje pade naravnost navpično. A ko se to zgodi, udarec ni zanemarljiv.
Kako zmanjšati tveganje?
Nekaj preprostih nasvetov lahko močno zmanjša verjetnost, da postanete tarča padajočega storža:
1. Opazujte tla
Če pod borovcem opazite večje število sveže padlih storžev, je verjetno, da jih bo še nekaj sledilo.
2. Preverite drevo
Če ima drevo veliko suhih ali že odprtih storžev, so ti bolj pripravljeni za padec.
3. Izogibajte se vetrovnim dnevom
Močan veter, tudi brez neurja, povzroči intenzivnejše odpadanje storžev.
4. Ne ležite neposredno pod krošnjo
Senca je vabljiva, a raje si postavite brisačo nekoliko ob strani.
5. Uporabite sencnik
Če ste tik pod drevesom, vas lahko običajen senčnik ali platnena tenda delno zaščiti pred padcem.
Naravni proces, ki mu ne moremo ubežati – lahko pa se mu prilagodimo
Borovec ne “odloči”, kdaj in komu bo spustil storž na glavo. Gre za naraven proces razmnoževanja in odziva na podnebne razmere. Zato se tudi v javnih parkih pogosto opozarja na potencialno nevarnost – ne zato, ker bi bila množična, temveč ker ima realne posledice.
Za primer – mestna občina Split je pred leti iz varnostnih razlogov začasno ogradila del plaže, kjer so storži pogosto padali z borovcev zaradi bolezni dreves. Preprost ukrep je močno zmanjšal število nesreč.
Senca pod borovcem ni nevarna, če si pozoren
Ležanje pod borovci je ena najlepših poletnih izkušenj, a ima lahko tudi svojo manjšo temno plat. Storži, ki jih pogosto sploh ne opazimo, so del narave, ki zahteva nekaj osnovne previdnosti. Podobno kot pri meduzah v morju ali ostrih kamenčkih pod nogami velja preprosto pravilo: zdrav razum in opazovanje okolice sta najboljša zaščita.
Tako si boste lahko brezskrbno privoščili dremež v senci borovcev – brez strahu, da vas bo narava (dobesedno) zadela v glavo.
