Poletni meseci pogosto veljajo za vrhunec vrtnarske sezone, a marsikdo ne izkoristi priložnosti, ki jo ponuja avgust. Temperature so še vedno prijetno tople, tla pa obdržijo toploto tudi ponoči, kar omogoča hitro kalitev semen. To pomeni, da lahko številne rastline posadimo zdaj in jih še pred zimo uživamo na krožniku.
Vrtnarji z nekaj izkušnjami vedo, da avgust ni le “povzetek” sezone, temveč priložnost za drugi val pridelka. Ob tem se izognemo tudi nekaterim težavam, ki jih prinaša pomladna setev – manj je polžev, nekateri škodljivci so v umiku, rastline pa imajo krajšo pot do zrelosti. Čeprav je dan krajši, rast ne zastane; z ustrezno izbiro sort in nekaj preprostimi ukrepi je mogoče pridelati svežo zelenjavo vse do prvih zmrzali.
Rastline, ki uspevajo pri avgustovski setvi
Redkvica – hiter zaveznik na krožniku
Redkvica je ena izmed najbolj hvaležnih rastlin za pozno setev. Če sejemo v začetku avgusta, lahko pridelek pobiramo že po treh tednih. Poletna toplota poskrbi, da hitro kali, hkrati pa je jesenski okus pogosto blažji. Za bolj enakomerno rast jo je priporočljivo sejati na polsenčno mesto, kjer popoldansko sonce ni premočno.
Špinača – vitaminska bomba za jesen
Špinača najbolje uspeva v rahlo vlažnih in hladnejših razmerah, zato je avgust idealen za setev. Jesenski listi so mehkejši in manj grenki kot spomladanski. Če jo sejemo v začetku avgusta, jo lahko pobiramo več tednov, v toplejših krajih celo do novembra.
Zimska solata – priprava na pomlad
Čeprav pravega pridelka ne bomo uživali še letos, je avgust primeren za setev zimske solate. Rastline se do jeseni dobro ukoreninijo, nato pa mirujejo čez zimo. Spomladi se ponovno razvijejo in zagotovijo zgodnji pridelek, ko druge solate še ne bodo pripravljene.
Blitva – odporna in nezahtevna
Blitva je rastlina, ki jo pogosto spregledamo pri avgustovski setvi. Vzklije hitro in raste do prvih resnih mrazov. Z ustreznim pokrivanjem (npr. z agrokopreno) lahko pridelek podaljšamo tudi v zimo. Listi ostanejo hrustljavi in bogati z vitamini.
Peteršilj – dvojni pridelek
Avgustovska setev peteršilja je zanimiva, ker rastlina kali počasneje, a bolje prezimi. Pridelek lahko pobiramo še jeseni in spet zgodaj spomladi. Za boljši uspeh seme pred setvijo namakamo nekaj ur, da pospešimo kalitev.
Prednosti avgustovske setve
Avgust prinaša pogoje, ki so za številne vrtnine celo bolj ugodni kot spomladi.
- Topla tla – pospešijo kalitev brez dodatne zaščite.
- Manj škodljivcev – predvsem tistih, ki napadajo mlade poganjke.
- Daljša vegetacijska sezona – jesenske temperature upočasnijo rast, a tudi podaljšajo čas pobiranja.
- Manj plevela – hitrejša rast semen pomeni, da plevel nima veliko možnosti, da bi prevzel prostor.
Ti pogoji so razlog, da izkušeni vrtnarji v avgustu načrtujejo “drugi val” setve in s tem povečajo samooskrbo.
Kako se lotiti setve v avgustu
Priprava tal
Pred setvijo je treba tla temeljito prerahljati. Če je bilo na gredi prej rastlinje, ga odstranimo, tla pognojimo s kompostom in dobro zalijemo. Poletna vročina pogosto izsuši zgornjo plast zemlje, zato je pred setvijo priporočljivo večerno zalivanje.
Izbor sort
Za pozno setev izberemo hitrorastoče sorte. Pri redkvici in solati izberemo sorte z oznako “jesenska setev” ali “odporna na cvetenje”. Pri peteršilju in špinači pa tiste, ki dobro prenašajo nižje temperature.
Zalivanje in zaščita
Avgustovska setev zahteva redno vlaženje. Suha tla lahko povzročijo neenakomerno kalitev. Mlade rastline lahko zaščitimo z mrežami proti insektom ali agrokopreno, ki hkrati ohranja vlago in ščiti pred močnim soncem.
Pogoste napake pri avgustovski setvi
- Prepozna setev – če sejemo šele konec avgusta, nekaterim rastlinam zmanjka časa za razvoj pred prvo zmrzaljo.
- Gosta setev – rastline potrebujejo dovolj prostora, da se razvijejo, zato je redčenje ključno.
- Premalo zalivanja – avgust je lahko suh mesec, zato brez redne vlage pridelek ne bo obilen.
- Neprimerna sorta – pomladne sorte ne prenesejo krajših dni in hladnejših noči tako dobro kot jesenske.
Zakaj je avgust dobra priložnost tudi za začetnike
Začetniki pogosto mislijo, da je poleti čas za počitek, a ravno avgust ponuja možnost učenja brez velikega tveganja. Rastline rastejo hitreje, rezultati so vidni v nekaj tednih, napake pa se zaradi krajšega obdobja rasti hitro pokažejo in omogočijo prilagoditve. Poleg tega je jesenski pridelek dragocen, ker zmanjšuje potrebo po nakupu zelenjave v trgovini, kar je tudi finančna prednost.
Jesen je lahko zelena
Avgust v vrtnarskem koledarju ne pomeni zaključka sezone, ampak začetek novega poglavja. Z ustreznim izborom rastlin, pravilno pripravo tal in nekaj osnovne nege lahko pridelek pobiramo še dolgo po tem, ko bodo listi na drevesih že zamenjali barvo.
Ne glede na to, ali imate velik vrt ali le nekaj gredic, avgust je idealen trenutek, da izkoristite naravne pogoje in se naučite novih vrtnarskih veščin. Sveža redkvica v septembru, mlada špinača v oktobru in pripravljena zimska solata za pomlad – to so nagrade, ki jih prinaša nekaj ur dela zdaj. In čeprav so dnevi krajši, je zadovoljstvo ob pogledu na zelen vrt jeseni morda še večje kot sredi poletja.
