Ob nekaterih posameznikih se zdi, da dan traja dlje – ne zato, ker bi imel več ur, ampak ker znajo svojo energijo razporediti izjemno učinkovito. Medtem ko se mnogi že popoldne borijo z utrujenostjo, so ti ljudje še vedno polni zagona. Njihova delovna učinkovitost, sposobnost koncentracije in celo razpoloženje ostajajo stabilni skozi ves dan. Kaj jih loči od ostalih?
Raziskave na področju nevrologije, psihologije in fiziologije ponujajo številne odgovore. Od vpliva genetike in telesne pripravljenosti do prehranskih navad in miselnih vzorcev – energija ni enoznačen pojem. Gre za kompleksno prepletenost bioloških dejavnikov in vsakdanjih odločitev, ki dolgoročno oblikujejo našo vitalnost.
Razumevanje, zakaj imajo nekateri več energije, ni le radovednost. Ponuja ključ do boljše kakovosti življenja, večje produktivnosti in celo boljšega zdravja. Kako torej doseči, da bi bila energija zvestejša sopotnica – ne pa nekaj, kar izpuhti že po prvi kavi?
Genetski in biološki dejavniki
Notranja ura: cirkadiani ritem in genske predispozicije
Ljudje nismo enaki že na genetski ravni. Cirkadiani ritem – notranji biološki časovnik – vpliva na to, kdaj imamo naravno največ energije. Tako imenovani “jutranji tipi” imajo lahko višjo raven budnosti že zgodaj zjutraj, medtem ko “nočne ptice” dosežejo vrhunec šele v poznih urah.
Genetski dejavniki določajo tudi učinkovitost mitohondrijev – celičnih tovarn energije. Nekatere raziskave kažejo, da ljudje z določenimi mitohondrijskimi značilnostmi proizvajajo energijo učinkoviteje, kar vpliva na vzdržljivost in splošno vitalnost.
Hormoni in njihova vloga
Kortizol, znan kot stresni hormon, ni nujno sovražnik. V optimalnih količinah je odgovoren za jutranji zagon in pripravljenost. Stabilen dnevni ritem izločanja hormonov, kot so melatonin, dopamin in serotonin, pa pomembno prispeva k občutku energije in dobrega počutja.
Vpliv življenjskega sloga
Prehrana kot gorivo
Energija se ne proizvaja iz nič – prihaja iz hrane. A ne vse kalorije so enakovredne. Polnovredna prehrana, bogata z vlakninami, beljakovinami in zdravimi maščobami, zagotavlja daljšo in stabilnejšo energijo kot enostavni ogljikovi hidrati ali procesirana živila.
Strokovnjaki poudarjajo tudi pomen hidracije. Že rahla dehidracija lahko zmanjša mentalno zmogljivost in povzroči utrujenost. Tisti, ki čez dan redno pijejo vodo, pogosto poročajo o večji zbranosti in manj padcih energije.
Gibanje – ne (le) za kondicijo
Redna telesna aktivnost ni pomembna zgolj za mišice in srce. Gibanje dokazano spodbuja proizvodnjo endorfinov ter izboljšuje prekrvavitev, kar vpliva na boljšo oskrbo celic s kisikom. Telesno dejavni ljudje imajo pogosto višjo raven energije tudi v mirovanju, saj se njihov metabolizem bolje odziva na dnevne izzive.
Spanje – temelj, ne razvada
Več kot tretjina Slovencev redno spi manj, kot priporočajo strokovnjaki. Kakovosten spanec – ne zgolj dolžina, temveč tudi globina in neprekinjenost – je ključen za obnovo telesa in duha. Tisti, ki spijo redno in spoštljivo do lastnega ritma, čez dan poročajo o večji vitalnosti.
Psihološki vidiki energije
Mentalna naravnanost: energija kot rezultat odnosa do življenja
Nekateri posamezniki imajo v sebi močan občutek smisla, ciljev in notranje motivacije. Pozitivna naravnanost, občutek hvaležnosti in psihološka odpornost krepijo občutek notranje energije, tudi ko se telo fizično utrudi.
Zanimivo je, da mentalna utrujenost pogosto bolj izčrpava kot telesna. Dolgotrajen stres, preobremenjenost in pomanjkanje kontrole nad nalogami vodijo v t. i. izčrpanost brez razloga. Ljudje, ki znajo postavljati meje, reči “ne” in si vzeti čas zase, redkeje doživljajo kronično utrujenost.
Fokus in mikroodločitve
Ljudje z visoko energijo pogosto prakticirajo t. i. energijsko higieno: zmanjšujejo motnje, si postavljajo prioritete in delajo v ciklih koncentracije. Namesto multitaskinga prisegajo na “monotasking” – zavestno posvečanje eni nalogi hkrati, kar dolgoročno zmanjšuje mentalno utrujenost.
Družbeni in kulturni vplivi
Vloga okolja in družbene podpore
Tudi okolje, v katerem živimo in delamo, vpliva na našo energijo. Ljudje, ki imajo podporno okolje – tako doma kot v službi – redkeje poročajo o občutku izčrpanosti. Prijazni odnosi, občutek pripadnosti in možnost izražanja potreb dokazano izboljšujejo subjektivno počutje.
Zanimivo je tudi, da kulture, ki cenijo ravnovesje med delom in počitkom, pogosto beležijo višje ravni zadovoljstva in manj izgorelosti. Skandinavske države, kjer so popoldnevi namenjeni družini ali rekreaciji, ponujajo primer dobre prakse tudi za slovenski kontekst.
Kako razviti več vsakdanje energije?
Praktični pristopi, ki delujejo
- Vzpostavi jutranjo rutino. Reden urnik pomaga stabilizirati notranji biološki ritem.
- Razgibaj se že zjutraj. Kratek sprehod ali raztezne vaje lahko močno dvignejo energijo.
- Jej zavestno. Izogibaj se hitri prehrani in raje posegaj po polnovrednih živilih.
- Omeji izpostavljenost zaslonom zvečer. Modra svetloba zavira melatonin in slabša spanec.
- Neguj odnose. Ljudje, ki so vključeni v kakovostne socialne vezi, imajo več notranje energije.
Energija ni privilegij peščice, temveč rezultat prepletanja genetskih danosti in vsakodnevnih izbir. Ljudje, ki jim nikoli ne zmanjka energije, niso nujno močnejši ali boljši – pogosto so le bolj usklajeni s svojim telesom, umom in okoljem. S preudarnim pristopom do prehrane, gibanja, spanja in miselnih navad lahko vsak posameznik poveča svoj energijski potencial.
Ključno je, da razumemo energijo ne kot neskončno baterijo, temveč kot dinamičen proces, ki se obnavlja – ali pa izčrpava – glede na način življenja. In ko jo enkrat začnemo zavestno negovati, nas preseneti, kako veliko zmoremo, tudi brez tretje kave.
