Vročinski valovi postajajo pravilo, ne več izjema
V zadnjih tednih je Slovenijo zajela že druga zaporedna vročinska fronta s temperaturami, ki so marsikje presegale 35 stopinj Celzija. V urbanih središčih, kjer asfalt in beton zadržujeta toploto, se živo srebro čestokrat ne spusti niti ponoči.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da izpostavljenost visokim temperaturam znatno povečuje tveganje za dehidracijo, toplotni udar in poslabšanje kroničnih bolezni. Med najbolj ranljivimi skupinami so starejši, dojenčki, srčni bolniki in posamezniki s slabšo socialno-ekonomsko situacijo, ki si pogosto ne morejo privoščiti ustreznega hlajenja prostorov.
Vendar pa o klimatskih napravah že dolgo kroži niz mitov, ki se prenašajo iz roda v rod, ne da bi jih kdo resno preveril. So klimatske naprave res krive za prehlade? Je hlajenje prostorov zdravju nevarno? In kaj je v resnici boljše: odprta okna ali zaprti prostori s klimatsko napravo?
V nadaljevanju razbijamo pet najpogostejših mitov o klimatskih napravah, obenem pa podajamo preverjene informacije, ki vam bodo pomagale sprejemati bolj informirane odločitve med poletno vročino.
Mit 1: Klimatska naprava povzroča prehlad
Resnica:
Prehlad povzročajo virusi, ne temperatura zraka.
Občutek “klimatskega prehlada” pogosto nastane, kadar razlika med zunanjo in notranjo temperaturo presega 7 do 10 stopinj Celzija. Telo doživi temperaturni šok, kar lahko oslabi imunski sistem in posredno omogoči lažjo okužbo z virusi, ki krožijo po zraku.
NIJZ priporoča, da temperaturna razlika med zunanjostjo in notranjostjo ne bo večja od 7 stopinj. Pomembna je tudi usmeritev hlajenja – zračni tokovi naj ne pihajo neposredno v osebo, saj lahko to povzroči napetost v mišicah in suhost sluznic.
Mit 2: Klimatske naprave širijo viruse in bakterije
Resnica:
Slabo vzdrževane klimatske naprave so lahko vir mikrobov, vendar sodobni sistemi s filtri HEPA in rednim servisiranjem ne predstavljajo tveganja.
Največja nevarnost za razmnoževanje mikroorganizmov so zanemarjeni filtri in kondenzacijski deli, kjer se nabira vlaga. Legionela, denimo, se lahko razmnožuje v stoječi vodi klimatskega sistema, a le če je naprava stara, neredno čiščena in nameščena v neprimernem okolju.
Rešitev je preprosta: redno čiščenje filtrov (vsaj enkrat mesečno v sezoni intenzivne uporabe) in letni servis naprave sta dovolj, da tveganja praktično ni.
Mit 3: Klimatske naprave so potratne in drage
Resnica:
Sodobne klimatske naprave s tehnologijo inverter so energetsko učinkovitejše kot večina drugih oblik hlajenja.
Novejši modeli s sezonskim koeficientom energetske učinkovitosti (SEER) nad 6 porabijo precej manj elektrike kot na primer ventilatorji, še posebej pri dolgoročni uporabi. Pametno nastavljena naprava lahko prostor ohlaja brez nepotrebne porabe energije, če nastavite temperaturo na 25 °C in uporabite program za varčevanje.
Poleg tega lahko klima z zračnim toplotnim črpalnim sistemom pozimi tudi greje, kar jo naredi vsestransko uporabno in dolgoročno smotrno investicijo.
Mit 4: Klimatska naprava suši zrak in povzroča glavobole
Resnica:
Res je, da klima odstranjuje vlago iz zraka, vendar to ni nujno slabo. Visoka vlažnost poleti ustvarja občutek zadušljivosti in povečuje toplotno obremenitev telesa.
Ob dolgotrajni uporabi pa lahko prenizka relativna vlažnost (pod 40 %) povzroči suhe oči, razdražene sluznice in občasne glavobole. Temu se lahko izognete z uporabo vlažilca zraka ali s preprostimi ukrepi, kot so odprte posode z vodo, sušenje perila v prostoru ali gojenje sobnih rastlin.
Pogosto so glavoboli povezani tudi s slabšo kakovostjo zraka zaradi pomanjkanja prezračevanja. Rešitev je kombinacija čisčenja zraka, zmernega hlajenja in rednega kroženja svežega zraka.
Mit 5: Prezračevanje z odprtimi okni je bolj zdravo kot uporaba klime
Resnica:
Prezračevanje je pomembno, a ne zadošča v obdobjih visokih temperatur in slabše kakovosti zunanjega zraka.
Odprta okna sicer omogočajo kroženje zraka, vendar če zunanji zrak vsebuje visoke koncentracije ozona, smoga ali cvetnega prahu, lahko povzroči dodatne zdravstvene težave, zlasti alergikom in astmatikom.
Klimatske naprave s kakovostnimi filtri omogočajo učinkovito filtracijo zraka, kar je v kombinaciji z občasnim kratkim prezračevanjem optimalna rešitev za zdravje in udobje.
Priporočila za varno uporabo klimatske naprave
- Notranja temperatura naj ne bo nižja od 25 °C.
- Razlika med zunanjo in notranjo temperaturo naj ne presega 7 stopinj.
- Usmerite tok zraka stran od telesa.
- Redno vzdržujte in čistite filtre.
- Klimatsko napravo uporabljajte zmerno in z občasnim naravnim prezračevanjem.
Kako izbrati primerno klimatsko napravo?
Pri izbiri klime bodite pozorni na energetsko učinkovitost (najmanj A+), glasnost delovanja, vrsto filtrov in dodatne funkcije, kot je ionizacija zraka ali Wi-Fi upravljanje. Še posebej v blokovskih naseljih bodite obzirni do sosedov, saj lahko neustrezna montaža povzroči moteče zvoke ali kapljanje kondenzata.
Dolgoročna rešitev: pasivno hlajenje
Klimatska naprava je hitro rešenje, vendar dolgoročno niso zanemarljive tudi pasivne rešitve: senčenje oken, izolacija stavb, zelene površine okoli objektov in uporaba naravnih materialov v interierju.
Arhitekti opozarjajo, da mora biti hlajenje v prihodnosti zasnovano celostno in trajnostno, saj bodo vročinski valovi postajali pogostejši. Zmanjšanje toplotnih otokov in ohranjanje bivalnega udobja je izziv, ki presega individualne izbire.
Klima ni sovražnik, če jo uporabljamo premišljeno
Klimatska naprava ne povzroča bolezni, ne ogroža zdravja in ni luksuz. Je eno izmed orodij za ohranjanje bivalnega ugodja in zdravja v časih ekstremnih vremenskih razmer. Pomembno pa je, kako jo uporabljamo.
Ob čemer se vedno bolj pogosto borimo z ekstremnimi temperaturami, postaja premišljena uporaba klimatske naprave vprašanje javnega zdravja in energetske odgovornosti. Prava nevarnost ni naprava sama, temveč nepoučena in nepremišljena uporaba.
Namesto da klimo dojemamo kot nujno zlo, jo lahko obravnavamo kot tehnološkega zaveznika v boju proti posledicam podnebnih sprememb. S pravilno nastavitvijo, rednim vzdrževanjem in zavedanjem vplivov lahko klimatske naprave prinesejo več koristi kot tveganj.
