Le slabih dvajset kilometrov južno od Ljubljane se skriva eden tistih kotičkov, ki zlahka očarajo vsakogar, ki stopi vanje. Iški vintgar velja za pravi naravni biser, kjer brzice, tolmuni in strme stene tvorijo kuliso, ob kateri človek kar pozabi na vse tegobe vsakdana. Čeprav ta soteska še zdaleč ni neznana, mnogi Ljubljančani o njej še vedno govorijo kot o »skriti točki«, kjer lahko najdejo dobrodošel predah pred mestno vročino.
V teh poletnih dneh, ko asfalt v prestolnici kar puhti, se številni odločijo za pobeg v hribe ali ob morje. A za tiste, ki imajo radi hitro rešitev, je Iški vintgar idealna destinacija. Čaka jih osvežitev v kristalno čisti vodi, sprehod ob reki Iški in občutek, kot bi se znašli daleč stran od vsakršnega mestnega vrveža.
Kako do tja in zakaj je Iški vintgar nekaj posebnega?
Prijetna pot iz Ljubljane
Dostop do Iškega vintgarja je presenetljivo enostaven. Iz Ljubljane vodi pot čez Ig, nato pa skozi slikovite vasi do parkirišča ob soteski. Že sama vožnja je sproščujoča, saj cesta vijuga med polji in gozdovi, kjer se lahko vsaj za nekaj minut pozabi na betonsko džunglo.
Ob prihodu obiskovalce pričaka urejeno parkirišče, od koder vodi več poti. Ena se vije ob reki navzgor, druga pa ponuja nekoliko bolj zahtevno, a izjemno slikovito izkušnjo, saj se dviga nad sotesko in odpira poglede na njene skalne stene.
Ohladitev v tolmunih, ki prevzamejo
Največ ljudi pride v Iški vintgar zaradi vode. Reka Iška je tukaj hladna in bistra, kot da bi pritekla naravnost iz ledenika. Njeni tolmuni vabijo k namakanju, nekateri pogumneži pa si privoščijo celo krajše plavanje. Temperatura vode poskrbi, da kri za hip zastane, a občutek svežine je neprecenljiv.
V zadnjih letih je soteska vse bolj priljubljena tudi med ljubitelji SUP-anja in fotografi, saj se svetloba poigrava z zelenimi odtenki vode in dramatičnimi sencami sten.
Sprehodi, ki nagradijo vsak korak
Urejene poti in skrite stezice
Iški vintgar ni zgolj kraj za ohladitev, temveč tudi pravi raj za sprehajalce. Urejene pešpoti sledijo reki, na določenih mestih pa so postavljeni celo mostički, ki omogočajo prečkanje na drugo stran. Kdor želi, lahko pot podaljša in se poda proti izviru, a tudi krajši krogi so več kot dovolj za lep dopoldan.
Ob poti rastejo mogočne bukve, občasno se zaslišijo klopotci pic, nekje v daljavi pa pokliče šoja. Pridih divjine, ki ga ponuja soteska, je prav poseben – človek se res počuti, kot bi odkrival nekaj, kar je še nedotaknjeno.
Primerno za družine, a tudi za resnejše pohodnike
Čeprav je Iški vintgar odlična destinacija za družine z otroki, saj je teren večinoma položen in varen, se najdejo tudi poti, ki so primernejše za bolj pripravljene pohodnike. Strma pobočja, ki obdajajo sotesko, omogočajo vzpon na razgledne točke, od koder se odpira pogled na širše območje Iškega morosta.
Za adrenalinske navdušence pa obstajajo celo možnosti za plezanje in raziskovanje manjših grap, ki vodijo stran od glavnih poti.
Najboljši del dneva za obisk
Dopoldne ali zgodnji večer?
Poletni vikendi znajo biti precej živahni, zato se številni domačini odločajo za obisk v zgodnjih dopoldanskih urah ali pozno popoldne, ko sonce počasi izgublja moč. Svetloba, ki se takrat lomi med krošnjami in pada na gladino tolmunov, ustvari skoraj pravljično vzdušje.
Tisti, ki prisegajo na mir, pa sotesko obiščejo med tednom. Takrat je obiskovalcev precej manj, voda deluje še bolj prosojno, narava pa je skoraj tiha – le rahlo šumenje reke in petje ptic polnita ušesa.
Zakaj Iški vintgar osvaja srca?
Pobeg, ki ga marsikdo še ni odkril
Morda je največja čarobnost Iškega vintgarja prav v tem, da se kljub svoji lepoti ne utaplja v množici. Tudi v dneh, ko se tukaj zbere nekaj deset obiskovalcev, soteska ohrani svoj mir. Vsakdo najde kotiček, kjer lahko sede na skalo, pomaka noge v vodo ali preprosto opazuje, kako se reka vije med stenami.
Za Ljubljančane je to hkrati tudi eden najbližjih naravnih pobegov, ki ponuja nekaj, kar mesta ne morejo – stik z divjino, hlad in pristno spokojnost.
Kraj, kamor se boste želeli vrniti
Ob koncu dneva, ko se vračate proti Ljubljani, v avtu ostane nekaj drobcev soteske: rahla vonjava po gozdu, hlad v koži in tisti občutek lahkotnosti, ki ga prinese narava. Iški vintgar ima to moč, da ljudi prepriča že ob prvem obisku. Ni redkost, da se tisti, ki ga odkrijejo, v kratkem znova vračajo.
In čeprav se zdi, da o njem že marsikdo vse ve, ostajajo skrite stezice in tolmuni, ki čakajo na radovedne sprehajalce. Morda boste prav vi tisti, ki boste tam našli svoj novi najljubši kotiček.
