Začetek oktobra je za kostanj neenakomeren. Na Primorskem, v nižinah in na sončnih robovih gozda že poka, medtem ko v višjih legah še visí v ježicah. Tržnica ga morda že ima, park pred blokom še ne. Zato je zdaj čas za piknik, ki ni »kostanjev sejem v novembru«, ampak izlet tja, kjer sezona začne: košara, žar ali varen ogenj, nož za zarezo, rokavice. Ni treba čakati, da ga je povsod. Treba je vedeti, kje je zrel, kje smete pobirati in kako peči, da ne eksplodira v žerjavici.
Spodaj je, kako načrtovati zgodnji kostanjev dan: lega in zrelost, dovoljenje, razlika med pravim kostanjem in konjskim, pečenje na prostem. Domače pečenje v pečici je druga zgodba – ta je za dvor, parkirišče ob gozdu, vrt. Otroci, psi, ogenj. Malica, ki ni samo kostanj, ker prvi pridelek je pogosto še majhen in ga je škoda vreči v žerjavico po kilogramih.
Kje ga je že in kako veste, da je zrel
Zrel kostanj pade sam. Ježice na tleh, pokok, rjava lupina, ki se sveti, ne zelenkasta in nagubana. Tistega na veji ne pulite s palico »ker ga bo kmalu«. Ni ga. Primorska, Kras, nižinski parki z drevesi, robovi gozdov na sončni strani – tam začnite iskati. V visokih gozdovih počakajte. Vprašajte lokalno: gostilna, kmetija, sosed, ki vsako leto ve teden. Aplikacija z zemljevidom dreves ne nadomesti nog in pogleda na tla. Če je pod drevesom prazno, je ali prezgodaj ali že pobrano ob zori.
Pravi kostanj, konjski kostanj, tuja parcela
Pravi (sladki) kostanj ima ježico z gostimi, ostrimi bodicami in plod, ki je na eni strani ploščat, če jih je več v ježici. Konjski kostanj ob cestah je druga drevesna družina: gladka, redkeje bodičasta lupina, plod za živali in otroke za igro, ne za pečenje. Ne jejte ga. Nabiranje v mestnem parku preverite – včasih ni dovoljeno, včasih je drevo škropljeno, včasih ga že pobira tisti, ki vstane prej. Zasebni gozd ni vaš. Cesta ob vinogradu ni vaša. Vprašajte. Košara naj ne bo pohlep: pustite za živali in za tiste za vami. Zgodnji oktober je tanek pridelek. Pohlep ga naredi še tanjšega.
Kako peči na prostem, da lupina poči, ne da brizga
Vsak kostanj zarežite navzkriž ali z eno dolgo zarezo skozi lupino, ne skozi vse meso. Brez zareze para nima kam in lahko poči v obraz. Žar ali ogenj naj bo žerjavica, ne plamen, ki zažge lupino in pusti surovo notranjost. Mreža, ponev z luknjami, star pekač, ki ga ne litujete. Mešajte. Ko lupina na zarezi odstopi in diši po sladkem, so blizu. Ne pečite v zaprti pločevinki brez lukenj. Roke proč, ko odpirate vročega – krpa, ne goli prsti.
- Samo zrel, padel, pravi kostanj – ne konjski, ne zelen z veje.
- Zareza v lupino pred ognjem, sicer lahko poči.
- Žerjavica, ne plamen; mešanje, da se ne zažge na eni strani.
- Voda, krpa, prva pomoč za opekline; otroci na razdalji.
Ogenj, ki sme biti, in ogenj, ki ne sme
V gozdu pogosto ne smete kuriti. To ni malenkost oktobra, ko je podrast suha ali, nasprotno, ko je listje mokro in dimi na sosedovo. Žar na nogah na dovoljenem prostoru, vrt, počivališče, kjer je ognjišče. Vedro vode ali peska. Ogenj ugasnite do konca, ne »ker bo dež«. Če nimate žara, kostanj odnesite domov in pecite tam – piknik je lahko sprehod in košara, pečenje pa kuhinja. Bolje to kot kazen in požar. Psi na vrvici ob žerjavici. Otroci ne mečejo ježic v ogenj »za pok«.
Kaj še nesti, ker kostanj ni kosilo
Zgodnji kostanj je priloga, ne obrok. Kruh, sir, jabolko, termos z jabolčnim napitkom ali čajem. Sol za kostanj po želji, maslo za tiste, ki tako jedo. Rokavice za ježice, trdno obutev, ker je tla spolzka od listja. Vreča za lupine – ne puščajte jih kot sledi. Nož, ki zaprete, ne skladni nož na tleh. Če greste z otroki, dogovor: košara ima dno, ne tekma, kdo napolni prtljažnik. Prvi oktober uči mero. November, ko ga je več, uči pečenje v količini.
Če ga ni – izlet ni spodletel
Lahko pridete prej. Potem je sprehod, kostanj v trgovini ali pri kmetu, pečenje na vrtu. Ni sramota. Sramota je puljenje nezrelega in hoja po tuji trati. Naslednji vikend poskusite spet, morda deset kilometrov nižje. Sezona se premika z nadmorsko višino. To je del veselja, ne napaka v načrtu. Fotografija prazne ježice je tudi oktober.
Lupine, trebuh, pot domov
Pečen kostanj jejte, dokler je topel – takrat se lupi. Hladen se upira. Ne jejte plesnivih, črnih v notranjosti, grenkih. Če vas napihne, ste jedli preveč surovega ali preveč naenkrat; naslednjič manj in bolj pečeno. V avtu ne puščajte vreče na soncu. Doma ohlajene lahko na hitro ponovno segrejete, niso pa enaki kot s palice.
Če kupite kostanj, ker ga v gozdu ni bilo, je to še vedno kostanjev dan. Kmet, ki ga je obral, zasluži košarico. Piknik je lahko miza na vrtu. Ogenj sme biti manjši. Vonj je isti, če zarežete in ne zažgete.
Danes: izberite lego, nož in vedro vode
Preverite, kje kostanj že pada in kje smete biti. Vzemite košaro, nož za zarezo, rokavice, malico. Pečite na žerjavici tam, kjer ogenj sme biti, ali odnesite pridelek domov. Zgodnji oktober ni sejem. Je prvi pok, ki ga morate zaslužiti s prehodom in s potrpežljivostjo, ne s palico na veji.
