Slovenski sadjarji v šoku, kupci v zadregi
Včasih so visele na vejah v senci domačih dreves, zdaj pa so se znašle na seznamu dragocenosti. Češnje – simbol poletja, nostalgije in otroških spominov – so letos na slovenskih tržnicah bolj redke. Kupci si jih ogledujejo z željo in dvomom, pridelovalci pa nemočno zrejo v prazne veje, kjer bi morale viseti sladke rdeče krogle.
Zakaj jih je tako malo? In zakaj so tako drage? Je krivo vreme, podnebje, politika ali nekaj tretjega?
Narava udarila trikrat – in vsakič močneje
Češnje v letu 2025 so zaznamovali vremenski pretresi, ki so prizadeli skoraj vse večje češnjeve regije: Brda, Vipavsko dolino, Belo krajino in Posavje. Najprej je spomladanska pozeba oklestila zgodnje sorte, sledili so deževni dnevi, ki so zmehčali plodove in jih naredili dovzetne za pokanje. Za zaključek pa še toča, ki je bila usodna za številne nasade.
Sadjarji so tako ostali z drevesi, ki so bujno cvetela, a niso rodila. Kar je uspelo preživeti, je bilo pogosto poškodovano ali pa preveč nestandardno za prodajo v trgovinah.
Zakaj je češnja tako občutljivo sadje?
Češnja velja za eno najbolj muhastih sadnih vrst. Za razliko od jabolk ali hrušk nima zaščitne lupine. Ko pade večja količina dežja, voda prek kože vdre v notranjost plodu, kar povzroči pokanje. Če sledi še sonce, pride do fermentacije – in plod ni več uporaben.
Obenem se drevo zelo odziva na pozebe, kar pomeni, da lahko zgodnja ohladitev v aprilu uniči vse cvetove. V Brdih so letos poročali o 80-odstotnem izpadu pridelka – številke, ki so za mnoge male sadjarje že tik pred ekonomskim preživetjem.
Kaj to pomeni za ceno?
Kilogram domačih češenj iz Brd se trenutno prodaja za med 8 in 12 evri. Cene v trgovinah so nižje, a gre za uvoženo blago iz Italije, Grčije in Španije. Razlika v okusu je opazna, a vseeno marsikdo raje poseže po cenejšem.
Na drugi strani potrošniki tehtajo – dati skoraj 10 evrov za nekaj grižljajev sadja ni več samoumevno, ampak postane odločitev.
Kakšne so alternative?
Češnje iz uvoza so letos rešile marsikatero trgovinsko polico, a so v veliki meri brez značilnega okusa, ki ga poznamo iz otroštva. So trše, manj aromatične, predvsem pa brez tiste nežne sladkobe, ki zaznamuje domačo češnjo.
Kaj pa češnjevo drevo na vrtu?
Letos je marsikdo z veseljem ugotovil, da ima na dvorišču pravi zaklad. Češnjeva drevesa, ki jih pogosto spregledamo, so v takih sezonah skoraj kot zlati rudnik. Domača raba sadja, vlaganje, marmelade, kompoti – vse to je letos postalo bolj aktualno kot kadarkoli prej.
Tudi deljenje s sosedi in družino je v vzponu – socialna valuta, ki ima okus po sladkem.
Sadjarji bijejo bitko z negotovostjo
Prihodnost češenj v Sloveniji ni več samoumevna. Sadjarji opozarjajo, da brez sistemskega pristopa, vlaganj v protitočne mreže, zaščito pred pozebo in učinkovito namakanje, češnja postaja preveč tvegana za pridelavo.
Več pridelovalcev se tako že usmerja v manj občutljive kulture – breskve, marelice, celo kaki – ki bolje prenesejo klimatske ekstreme. A s tem Slovenija izgublja eno svojih najbolj simbolnih sadnih vrst.
Je prihodnost v avtohtonih sortah?
Strokovnjaki z Biotehniške fakultete opozarjajo, da bi se morali bolj posvetiti odpornim avtohtonim sortam. Te so pogosto prilagojene lokalnemu podnebju in bolje prenašajo nihanja. Tudi izobraževanje potrošnikov o sezonskosti in cenovni realnosti bi lahko pripomoglo k večjemu razumevanju situacije.
Kaj lahko storimo kot kupci?
Veliko. Lahko se odločimo za nakup domačih češenj, četudi po višji ceni. Lahko podpremo lokalne sadjarje z nakupom neposredno pri njih. Lahko delimo, če imamo drevo na vrtu. Lahko pa tudi preprosto prepoznamo, da češnje niso samo sadje – so kulturni simbol, ki se ga splača ohraniti.
Z razumevanjem narave, cenovne logike in pomena lokalne hrane lahko vsak izmed nas prispeva k temu, da bo tudi čez desetletje mogoče z drevesa utrgati sladko rdečo kroglico in jo dati otroku v roko – brez pretirane računice.
Naj češnja ne postane le še ena spominčica
Češnje niso le sadje. So dediščina. Spomin na poletja pri babici. Tekmovanje, kdo izpljune koščico dlje. Rdeči prstani iz dvojčkov na ušesih. Če jim bomo dovolili, da izginejo iz sadovnjakov in vrtov, bomo izgubili nekaj več kot le okus.
