Oktobrsko listje ne ostane samo na trati. Gre v žleb, se namoči, se zbije v čep in voda nima kam. Tedaj teče čez rob, pod kritino, po fasadi, v kletno okno. Ljudje to opazijo, ko je madež že na stropu. Čiščenje žlebov jeseni ni restavracija celotnega odtoka in ni lanski članek o menjavi žlebov. Je listje ven, dokler je še mehko, in odtok, ki spet požira vodo. To naredite, preden zamaka – ne po prvem nalivu, ko je že pozno.
Spodaj je, kako to narediti varno z lestve, česa ne početi na mokri strehi, s čim pobrati mokro kašo in kako preveriti, da voda res gre v odtok, ne čez rob. Ni treba biti krovec. Treba je stabilna lestev, rokavice, vedro in razum, da mokro listje tehta in da višina ni kraj za hitenje. Če lestve ne znate varno nasloniti ali vas vrti, raje pokličite koga. Fasada počaka. Padec ne.
Zakaj prav listje, ne »žlebovi na splošno«
Žleb lahko leta deluje, dokler vanj ne pade javor, lipa, oreh. Listje se zalepi ob odtok, iglice naredijo filc, sadje in mah dodajo. Voda se dvigne in išče najnižjo špranjo: stik žleba in kapa, razpoka, preboj v steno. Zato je oktober poseben mesec: drevesa se praznijo hitreje, kot vi praznite žleb. Enkrat v sezoni pogosto ni dovolj, če imate drevo nad hišo. Po večjem vetru poglejte znova. To ni obsedenost. Je pet minut z tal: ali voda teče iz odtočne cevi, ko dežuje, ali slapi čez rob.
Če med dežjem vidite curke čez žleb, je čep že tu. Ne čakajte suhega tedna »ker bo lažje« do novembra, če napovedujejo še tri nalive. Lažje je mokro listje ven zdaj kot suha gniloba in madež na fasadi kasneje. Mokro je težje in spolzko – zato varnost ni opomba na koncu. Je prvi korak.
Kdaj sploh splezati
Suho vreme, miren veter, dnevna svetloba. Ne v nalivu, ne v temi, ne po ledeni noči. Lestev na trdno podlago, ne na mokro blato, kjer se noga ugrezne. Če je treba, deska pod nogami. Nekdo naj ve, da ste gor, in naj drži lestev, če je visoko. Telefon v žepu ni varnostni načrt. Mokri žleb je spolzka korita. Ne hodite po njem. Ne stopajte na kritino, če niste krovec in če kritina ni za to. Delo z lestve, z rokami v žlebu, je dovolj.
Kako očistiti, da ostanejo roke in gležnji celi
Rokavice, ki jih smete umazati. Plastična zajemalka ali stara lopatica, ne bosih prstov ob kovinski rob. Listje in mulj v vedro, ne na gredo pod oknom soseda in ne v odtočno cev, da čep samo premaknete nižje. Od zgoraj proti odtoku ali od odtoka ven – kakor vam gre, samo da na koncu odtok ni poln kaše. Iglice in semena oreha so nadležni: včasih pomaga vrtna cev z zmernim curkom, ko je večina listja že v vedru. Močan curek v zamašen odtok naredi fontano po vas, ne čistilo.
Ne vstavljajte palice v odtočno cev na slepo, če ne veste, kam gre: lahko poškodujete koleno cevi. Če voda po čiščenju žleba še vedno ne teče skozi cev, je čep v padcu. Tedaj je druga naloga: revizija od spodaj, če imate čistilno odprtino, ali pomoč. Ne razbijajte cevi, ker vas jezi. Listje je večinoma zgoraj. Če ste zgoraj naredili red, je polovica dela končana.
Kar najdete v žlebu, ni samo listje
Mah, pesek s strehe, žogica, ptičje gnezdo, včasih poginula žival. Rokavice. Ostri kosi pločevine. Če je žleb predrt ali se kopa od žleba, čiščenje listja tega ne zaceli – samo pokaže težavo, preden zamaka še huje. To zapišite in načrtujte popravilo. Danes je naloga, da voda spet teče po žlebu, ne čez rob. Popravilo spoja je krovčevo, če niste vešči. Mešanje obeh v isti uri na lestvi je kako se zgodijo nesreče.
Kam z mokrim listjem
Mokro listje iz žleba ni isto kot suho z trate: pogosto je polno peska in mah. Na kompost v tanki plasti, ne kot mokra pogača na sredini kupa, ali med grmovje kot zastirka, če ni polno strešnega drobirja, ki ga ne hočete v gredi. Če je polno gramoza, raje v zeleni odvoz. Ne spuščajte ga v kanalizacijo in ne v WC. Ne kurite ob hiši. Vedro spraznite sproti, da ne postane pretežko za sestop.
- Samo v suhem, mirnem vremenu; lestev trdna, drugi drži, če je visoko.
- Ne hodite po žlebu in mokri kritini; delo z lestve.
- Listje v vedro, ne v odtočno cev; odtok na koncu preizkusite z vodo.
- Po večjem vetru z drevesom nad hišo poglejte znova, ne samo enkrat v sezoni.
Kako veste, da je čisto dovolj
Zalijte žleb z vedrom vode pri najvišji točki. Voda naj teče proti odtoku in iz cevi spodaj, ne čez rob. Če stoji, iščite preostali čep. Če teče ob spoju ven, imate luknjo, ne samo listje. To je test, ki traja minuto in prihrani ugibanje ob naslednjem dežju. Otroke držite stran od lestve. Orodje pospravite, da zjutraj ne stopite na lopatico.
Danes: poglejte odtok, ko dežuje – ali pojdite na lestev, ko ne
Med dežjem z varne razdalje: teče iz cevi ali čez žleb? Če čez, načrtujte čiščenje ob prvem suhem dopoldnevu. Lestev, rokavice, vedro, listje ven, test z vodo. To je listje v žlebovih: majhna, mokra ovira, ki zamaka veliko, če jo pustite do zime – in delo, ki ga naredite z nogami na lestvi, ne na strehi.

