Stanovanja vse dražja, plače capljajo za njimi
Cene stanovanj so se v zadnjem desetletju povzpele na skoraj neverjetne višave. Mladi, ki stopajo na svojo življenjsko pot, se pogosto znajdejo v začaranem krogu visokih cen, omejenih možnosti najema in kreditov, ki jih banke odobrijo pod precej strožjimi pogoji kot nekoč. Precej tistih, ki še vedno prebivajo pri starših, to počne ne zaradi udobja, ampak ker preprosto ne vidijo druge rešitve.
Tudi uradne statistike so precej zgovorne: povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja v večjih slovenskih mestih se približuje 4000 evrom, medtem ko so plače ostale na približno enaki ravni kot pred tremi leti, če jih prilagodimo inflaciji. Za mnoge mlade družine to pomeni, da si bodo lastno stanovanje težko privoščile brez pomoči staršev ali zajetnega podedovanega kapitala.
Zakaj so stanovanja tako draga?
Gradbena zemljišča in birokracija dvigujejo stroške
Poglavitni razlog za visoke cene leži v pomanjkanju novih stanovanjskih projektov. Gradbeniki opozarjajo na zapletenost in dolgotrajnost pridobivanja gradbenih dovoljenj, kar projekte pogosto zamakne tudi za več let. Hkrati so zemljišča primerna za gradnjo redka, zato njihova vrednost naraste, posledično pa to občutijo tudi končni kupci.
Dodatno se gradnja podraži zaradi visokih cen materialov in pomanjkanja delovne sile v gradbeništvu. Čeprav je povpraševanje veliko, ponudba preprosto ne dohaja. Stanovanja, ki pridejo na trg, se pogosto prodajo še preden jih sploh vselijo, kar dodatno napihuje cene.
Investitorji raje vlagajo v turistične nastanitve
Ob morju in v turistično zanimivih krajih investitorji raje gradijo apartmaje za kratkoročni najem, ki prinašajo višje donose kot dolgoročno oddajanje ali prodaja. To zmanjšuje število dostopnih stanovanj za mlade družine in posameznike, ki iščejo trajnejšo rešitev.
Mladi: vse pogosteje brez kreditov in brez varčevanja
Banke postavljajo stroge pogoje
Čeprav obrestne mere za stanovanjske kredite ostajajo relativno ugodne, banke zaradi gospodarske negotovosti in regulatornih zahtev uvajajo strožje pogoje za odobritev kreditov. Mladi, ki pogosto nimajo dolgih delovnih pogodb ali stabilnih prihodkov, se znajdejo na seznamu tveganih posojilojemalcev.
Za posojilo je danes potrebno več lastnih sredstev kot nekoč. Banke zahtevajo, da kreditojemalec prispeva najmanj 20 % lastnega vložka, kar za stanovanje v vrednosti 200.000 evrov pomeni vsaj 40.000 evrov gotovine. Zlasti za tiste, ki šele začenjajo kariero, je to pogosto nedosegljiv znesek.
Varčevanje se umika vsakodnevnim stroškom
Po drugi strani pa vse več mladih priznava, da jim kljub želji po varčevanju to pogosto spodleti. Najemnine, življenjski stroški in občasni užitki hitro posrkajo plačo, pri čemer konec meseca ostane malo za prihranke. Stanovanje se zato izmika ne le zaradi visokih cen, temveč tudi zaradi finančne discipline, ki jo krhajo negotovi zaposlitveni pogoji in visoki stroški življenja.
Ali so rešitev najemi in sobivanje?
Dolgoročni najemi še niso dovolj razviti
Na zahodu Evrope so dolgoročni najemi pogosto prva izbira mladih, ki si želijo neodvisnosti. V Sloveniji pa trg dolgoročnih najemov še ni dovolj razvit. Najemodajalci se zaradi strahu pred neplačniki ali poškodbami stanovanja pogosto odločijo za kratkoročne oddaje turistom, ki prinesejo več denarja z manj tveganja.
Prav tako v Sloveniji še ni razvit model profesionalnega najemnega sektorja z velikimi upravljavci, ki bi zagotavljali varne dolgoročne pogodbe. Mladi se zato pogosto znajdejo v pogodbah za eno leto, brez resničnega občutka doma in varnosti.
Sobivanje kot trend
V zadnjih letih se pojavljajo pobude za t. i. co-living, zlasti v Ljubljani. Gre za koncept skupnih stanovanjskih prostorov, kjer ima vsak zasebno sobo, ostale prostore pa deli z drugimi. Stroški so praviloma nižji, nastane pa tudi nova socialna mreža. A za mnoge Slovence to še vedno ostaja tujek, saj ostajajo navezani na tradicionalno idejo o lastni nepremičnini.
Kaj lahko stori država?
Stanovanjska politika išče rešitve
Država se problematike zaveda. Novi stanovanjski zakon naj bi spodbudil gradnjo javnih najemnih stanovanj in olajšal pogoje za mlade družine. Napovedane so tudi nekatere davčne olajšave in subvencije za mlade kupce. A do rezultatov bo verjetno minilo še nekaj let, saj birokratski postopki terjajo svoj čas.
Večja vloga občin in javnih skladov
V nekaterih občinah se že lotevajo projektov, kjer zemljišča odkupijo občine in jih ponudijo za gradnjo dostopnih stanovanj. Stanovanjski sklad RS in mestni skladi pa so začeli graditi več najemnih stanovanj, ki naj bi bila cenovno znosnejša. Če bodo ti projekti uspešni, bi lahko v prihodnosti vsaj nekoliko razbremenili pritisk na trg.
Kje je iskra upanja za mlade?
Čeprav razmere niso rožnate, vseeno obstajajo svetlejše točke. Različni pilotni projekti za dostopna stanovanja, večja digitalizacija postopkov in vzpostavitev hitrejšega pridobivanja gradbenih dovoljenj napovedujejo počasne, a pozitivne premike.
Prav tako se vse več mladih povezuje in skupaj išče rešitve: od stanovanjskih zadrug, ki gradijo s skupnimi vložki, do skupinskih nakupov zemljišč. Ti pristopi morda še niso množični, a prinašajo novo dinamiko, ki bi lahko dolgoročno spremenila slovenski stanovanjski trg.
Ali si bodo mladi sploh še želeli lastnega stanovanja?
Slovenci slovimo po želji, da imamo lastno streho nad glavo. A prihodnje generacije se bodo morda morale sprijazniti z drugačnimi oblikami bivanja. Več najemov, več skupnostnih rešitev in manj klasičnih hipotek bi lahko postali del nove realnosti.
Mladi danes še vedno sanjajo o svojem stanovanju, o prostoru, kjer bi lahko ustvarili dom. Pot do tja je negotova in pogosto posuta s finančnimi ovirami. A z nekaj sreče, vztrajnosti in morda tudi s pomočjo državnih ukrepov, se bodo te sanje vendarle uresničile. In prav to upanje, da se bodo stvari počasi premaknile, ostaja največje gorivo, ki poganja mlade, da vztrajajo.
