Slovenci smo narod gozdov. Več kot 58 odstotkov naše države pokriva gozd, kar nas uvršča med najbolj gozdnate države Evrope. Mnogi si ob sprehodu po gozdu oddahnejo, začutijo notranji mir ali celo izboljšanje razpoloženja. A medtem ko so bili dotiki dreves nekoč razumljeni kot folklorna zanimivost ali new-age praksa, sodobna znanost počasi razkriva, da objemanje dreves dejansko lahko vpliva na človekovo fizično in duševno počutje. V tem članku pod drobnogled jemljemo to starodavno gesto povezanosti z naravo, preučujemo njen vpliv na telo in um ter preverjamo, kaj pravi znanost.
Povezanost človeka in drevesa: več kot simbolika
Biološka resonanca med človekom in naravo
Človek in narava sta tesno povezana že skozi evolucijo. Antropologi ugotavljajo, da se je večina človeškega razvoja zgodila v naravnem okolju – gozdovih, stepah, travnikih. Ko sodoben človek stopi v naravo, njegovo telo še vedno odzvanja na te prastare dražljaje. Študije kažejo, da bližina dreves zmanjšuje srčni utrip, uravnava krvni tlak in znižuje raven kortizola – hormona stresa.
Fitoncidi in vpliv na imunski sistem
Drevesa izločajo hlapne snovi, imenovane fitoncidi, ki jih rastline uporabljajo za zaščito pred škodljivci. Ko človek vdihne te naravne spojine, se poveča aktivnost njegovih naravnih celic ubijalk (NK celic), ki so pomembne v boju proti okužbam in celo rakavim celicam. Ta pojav je še posebej dobro raziskan na Japonskem v okviru t. i. “gozdne kopeli” (Shinrin-yoku).
Kaj se zgodi, ko objamemo drevo?
Telesni odziv na dotik
Objem sproži niz fizioloških reakcij. Že samo dotik z drevesnim lubjem lahko povzroči sproščanje oksitocina – hormona povezanosti, ki zmanjšuje občutek osamljenosti in tesnobe. Tudi rahla električna prevodnost kože ob stiku z živim organizmom, kot je drevo, vpliva na bioelektrične tokove v telesu.
Vpliv na duševno zdravje
Več raziskav ugotavlja, da imajo ljudje, ki redno preživljajo čas v naravi in vzpostavljajo stik z drevesi, boljše duševno zdravje. Klinične študije v Skandinaviji in Južni Koreji so pokazale, da objemanje dreves lahko zmanjša simptome depresije in anksioznosti. V nevropsihologiji so ti učinki povezani z aktivacijo parasimpatičnega živčnega sistema, ki spodbuja sprostitev.
Kritike in znanstvena previdnost
Skepticizem v znanstveni skupnosti
Čeprav mnoge študije nakazujejo pozitivne učinke objemanja dreves, znanstvena skupnost ostaja previdna. Kritiki opozarjajo, da je težko ločiti učinek objemanja dreves od širšega vpliva naravnega okolja. Drugi izpostavljajo t. i. placebo učinek – občutek izboljšanja zgolj zaradi prepričanja, da bo neka praksa delovala.
Pomanjkanje standardiziranih raziskav
Večina obstoječih študij temelji na majhnih vzorcih in subjektivnih poročilih udeležencev. Ni še dovolj dokazov, da bi objemanje dreves obravnavali kot klinično terapijo. Kljub temu pa vse več terapevtov vključuje naravne elemente v obravnave duševnih stisk.
Slovenski kontekst: drevesa kot dediščina in terapija
Kulturni pomen dreves v Sloveniji
Drevesa so del slovenskega kolektivnega imaginarija – od lip, ki krasijo trge, do stoletnih bukev, ki se pojavljajo v ljudskih pripovedih. Tradicija spoštovanja dreves sega v čas pred krščanstvom, ko so bila sveta drevesa središča skupnosti.
Domače pobude in terapevtski gozdovi
V Sloveniji nastaja vse več projektov, ki naravo vključujejo v duševno zdravje. Gozdni vrtci, terapije z naravo in vodenje čuječnega bivanja v gozdovih postajajo del sodobnega pristopa k zdravju. Na Pokljuki in v Bohinju že delujejo programi, kjer se obiskovalci učijo umirjanja s pomočjo stika z drevesi.
Objemanje dreves ni čudež – a je darilo
Objemanje dreves ne ponuja hitrih rešitev za duševne ali telesne težave, a prinaša dragocen trenutek zavedanja, upočasnitve in povezanosti. Morda prav ta trenutek – nekaj, kar pogosto umanjka v hitrem vsakdanu – prispeva k zaznanemu izboljšanju počutja. Drevo ničesar ne zahteva in ničesar ne obsoja. V svetu, kjer so medosebni odnosi pogosto polni pričakovanj in napetosti, lahko objem drevesa ponudi prostor tišine, sprejetosti in ponovne naravne umerjenosti.
Čeprav znanost še ni podala dokončnega odgovora, je jasno, da objemanje dreves prebuja nekaj temeljnega v človeku. Je praksa, ki ne škodi, a lahko koristi – vsaj kot simbolna gesta vrnitve k ravnovesju. V Sloveniji, kjer so gozdovi dostopni skoraj vsakomur, je to darilo narave še toliko bolj dragoceno. Morda ne potrebujemo vedno tablet ali dragih terapij. Morda zadostuje iskren objem – z drevesom.
