Dan pice s sirom v tujih koledarjih praznuje najpreprostejšo pico: testo, paradižnik, sir. Pri nas jo lahko naredimo slovensko, ne da bi nanjo zložili salamo iz hladilnika. September je za to pravi mesec. Z vrta so še bučke, paprika, paradižnik, čebula, zelišča. Kmalu pride buča. V hladilniku je skuta, včasih ricotta, včasih kos tolminca ali drugega sira, ki ga imate. To so vrhovi, ki dišijo po kraju, ne po plastični šunki.
Salama ni greh. Je pa navada, ki pico hitro naredi enako kot v ponedeljek in v petek. Spodaj je, kako sestaviti pico s sirom, ki je še vedno pica – hrustljava, vroča, za mizo – a z vrtom in mlekarno namesto z narezanimi mesninami. Testo lahko kupite ali vzhajate. Pomembnejši je vrh. In da pečica zares greje, preden pica pride noter.
Osnova ostane preprosta
Testo razvaljajte tanko, če hočete hrustljavost, debeleje, če imate otroke, ki ljubijo rob. Paradižnikova omaka naj bo kuhana ali samo pretlačen zrel paradižnik s soljo in origanom – konec sezone je za to kot nalašč. Sir: mocarela, ki ni preveč vodena, ali mešanica mocarele in tršega sira. Preveč sira naredi mlako. Premalo naredi kruh z omako. Sredina je pest na pekač, ne cela škatla.
Skuta in ricotta sta slovenski odgovor
Na omako ali ob rob lahko naložite žlice skute, posušene s krpo, če je mokra, ali ricotto. To da smetanost brez mesnine. Ščepec soli, limonin olup, drobtina česna. Po peki skuta ostane nežna. Če imate kozji sir ali zrel sir s tržnice, ga naredite na koncu, da se samo zmehča. To je pica s sirom v resnem pomenu: sir je zvezda, ne ozadje za salamo.
Zelenjava z vrta, ne iz zamrzovalnika
Bučke v tankih rezinah, paprika, čebula, koščki paradižnika, ki niso šli v omako, olistani špinačni listi, če ste jih že posejali in imate kaj za rez. Kasneje v septembru in oktobru tanke rezine buče, predhodno na hitro popečene, da ne spustijo vode na testo. Vse naj bo narezano tanko in po možnosti osušeno. Voda je sovražnik hrustljave pice. Gobe, če jih imate, na hitro prepražite. Surove na pici včasih ostanejo gumijaste.
- Omako in mocarelo najprej, skuto v žlicah, zelenjavo tanko.
- Bučke, paprika, čebula, paradižnik zdaj; buča, ko pride.
- Origano, bazilika, timijan, rožmarin – eno zelišče, ne vsa.
- Pečica naj bo vroča; pica gre noter, ko zares peče.
Zelišča na koncu, olje na začetku
Origano prenese peko. Bazilika raje po njej, da ostane zelena. Rožmarin v drobnih iglicah, če imate vrtni grm. Oljčno olje po testu pred omako ali po peki – malo. Preveč olja in mokre zelenjave da isto mlako kot preveč sira. Sol na vrh po peki, če je sir že slan. Otroci, ki hočejo »običajno« pico, lahko dobijo svojo četrtino z malo sira in bučko. Salama ni edini most do miru.
Pečica, pekač in čas
Pico pecite na najvišji temperaturi, ki jo pečica zmore, na spodnji ali srednji rešetki, odvisno od tega, ali se dno peče. Predgrevanje ni okras. Hladen pekač da gumijasto dno. Če imate kamen za pico, ga grejte dolgo. Če nimate, zadošča pekač, ki ste ga potisnili v pečico že med pripravo vrha. Pet do deset minut je pogosto dovolj. Glejte rob, ne uro.
Kar ostane z vrta, ostane za ponedeljek
Preveč bučk gre na pico in v jajca naslednji dan. Paradižnikova omaka v kozarec. Sir, ki ostane, v malico. To je slovenska pica tudi v tem: ni odpadka za vrh, ki je sezonski. Če nimate vrta, je tržnica isti princip. Ne kupujte paprike iz daljave, če imate doma čebulo in skuto. Dve sestavini sta dovolj za »namesto salame«. Ni treba desetih.
Kdo je za mizo
Gostje razumejo pico brez mesnin, če je vroča in diši. Recite, da je septembrska, ne da je »zdrava«. Zdrava pica zveni kot kazen. Septembrska zveni kot razlog. Otroci lahko zložijo svoj vrh: sir, bučka, koruza, če jo jedo. Vi zložite skuto in zelišča. Ista pekač, dva jezika. To je mirnejše kot dve pecivi.
Če hočete vino, vzemite tisto, ki ga imate, ne iskanje para. Pica s sirom in zelišči prenese lažje belo ali miren rdeč. Ali vodo. Dan pice ni izpit. Je večer, ko pečica dela in vrt pride na mizo, preden ga septembrski dež zapre.
Če nimate časa za vzhajanje, vzemite kupljeno testo ali celo tortiljo in ga pecite kot hitro pico. Ni isto, a uči vrh: skuta, zelenjava, zelišče. Ko bo vikend, naredite testo sami. Otroci radi gnetejo. Salama lahko ostane za goste, ki jo zahtevajo; vaš vsakdan naj ima vrt. September je kratek za paradižnik in dolg za bučo. Pica je kraj, kjer se to sreča, preden gre vse v juho in v kozarce za zimo. Če imate samo skuto in origano z vrta, je to že slovenska pica s sirom. Zelenjava je bonus, salama pa izbira, ne predpis. Pečica naj bo vroča, miza preprosta, in naj ostane občutek, da ste pojedli september z vrta, ne samo dostavo.
Danes: testo, sir, eno z vrta
Razvaljajte testo, namažite paradižnik, sir in žlico skute, nanjo tanke bučke ali papriko, origano. Pecite v vroči pečici. Salamo pustite v hladilniku. Če bo pica dišala po vrtu in mleku, ste naredili slovenski dan pice s sirom – brez narezanega mesa na vrhu.
