V Sloveniji je trgatev eden tistih trenutkov, ko se podeželje spremeni v kuliso skupnosti, dela in praznovanja. Podoba ljudi, ki v zgodnjem jutru s škarjami v rokah režejo težke grozde, medtem ko se iz bližnje kuhinje širi vonj po sveže pečenem kruhu, ni le lepa – je del identitete naroda.
Čeprav danes marsikje trgatev poteka z modernimi stroji, ostaja v mnogih vinorodnih krajih še vedno preplet tradicije, znanja in druženja. Zgodovina trgatve v Sloveniji je pravzaprav zgodovina preživetja, trgovine, pa tudi kulturne izmenjave.
Prvi koraki – trgatev pred tisočletji
O vinogradništvu na območju današnje Slovenije pričajo arheološke najdbe iz časa Keltov in Rimljanov. Kelti so že poznali osnovne tehnike obrezovanja in shranjevanja grozdja, Rimljani pa so jih nadgradili z uvedbo novih sort in organiziranimi vinogradi, ki so bili zasajeni po vzorcu teras.
V rimskih vilah so uporabljali lesene preše, ki so delovale na princip vijaka, kar je omogočalo večji izkoristek soka. Grozdje so obirali v posebnih pletenih košarah, prenašali v lesene kadunje in ga stiskali še isti dan – s tem so preprečili neželene fermentacije.
Srednji vek – trgatev kot gospodarski dogodek
Med 9. in 15. stoletjem je trgatev postala ena ključnih gospodarskih dejavnosti v fevdalnih posestvih. Samostani so imeli pogosto najboljše vinograde, saj so menihi znali izkoristiti vsako sončno lego in imeli znanje o shranjevanju vina.
Delo v vinogradu je bilo strogo nadzorovano. Datume trgatve so določali lokalni oblastniki, kar je preprečevalo prehitro obiranje, ki bi zmanjšalo kakovost vina. Običaj je bil, da se je trgatev začela z zvonjenjem cerkvenega zvona, kar je pomenilo dovoljenje za rez.
19. stoletje – od rok do industrije
V 19. stoletju se je vinogradništvo v Sloveniji znašlo pred velikimi izzivi. Po eni strani je železniška povezava z Dunajem odprla nove trge, po drugi pa je vinska trta doživela katastrofo zaradi filoksere – škodljivca, ki je uničil ogromne površine vinogradov.
Obnova vinogradov je prinesla nove sorte, kot sta laški rizling in modra frankinja, pa tudi spremembe v tehniki trgatve. Pojavile so se kovinske škarje, lažje lesene preše in prve poskuse mehanskega obiranja, čeprav so bili ti sprva neučinkoviti.
Trgatev kot družabni dogodek
Čeprav se danes obiranje grozdja pogosto povezuje z delom sezonskih delavcev, je še pred nekaj desetletji trgatev pomenila, da se zbere širša družina, sosedje in prijatelji.
Na Štajerskem je bilo običajno, da se je ob koncu trgatve postreglo »cvičkovo juho« ali »pohanice«, na Primorskem pa mineštre in domači pršut. V Prekmurju je bil simbol zaključka trgatve »bükvaš« – jed iz ajdove moke in sladkega mošta.
Takšna kulinarična spremljava ni bila le razvajanje, ampak tudi način, kako ohraniti energijo za večurno delo v vinogradu.
Sodobni pristopi – tehnika in natančnost
Danes vinogradniki uporabljajo vrsto tehnologij, ki jim omogočajo, da trgatev izvedejo hitreje in z manj fizičnega napora. Mehanske trgače uporabljajo predvsem v večjih vinogradih, kjer čas obiranja odločilno vpliva na kakovost vina.
V manjših, družinskih vinogradih pa je še vedno prevladujoče ročno obiranje. To omogoča selektivno izbiro najboljših grozdov, ki so primerni za vrhunska vina.
V zadnjih letih je vse več pozornosti tudi na ekološki trgatvi, kjer se izogibajo kemičnim sredstvom in ohranjajo naravno biotsko ravnovesje.
Zakaj je zgodovina trgatve pomembna za sodobnega bralca?
Razumevanje, kako so naši predniki skrbeli za vinograde in obirali grozdje, nam pomaga bolje ceniti delo, ki stoji za vsakim kozarcem vina. Poleg tega nam daje vpogled v to, kako so se prilagajali na podnebne spremembe, gospodarske krize in nove tržne zahteve.
Tisti, ki danes razmišljajo o zasaditvi trte, lahko iz zgodovine črpajo konkretne lekcije – od izbire sorte, primerne za določeno lego, do pravilnega časa obiranja.
Pet preverjenih pristopov k trgatvi, ki jih še danes uporabljajo najboljši vinogradniki
1. Natančno spremljanje zrelosti grozdja
Merjenje sladkorja v moštu z refraktometrom je danes standard, vendar je v preteklosti izkušen vinogradnik sladkobo ocenil že s preprostim ugrizom in občutkom pod prsti.
2. Obiranje v hladnih jutranjih urah
To zmanjšuje oksidacijo soka in ohranja svežino arome.
3. Selektivna trgatev
Pri vrhunskih vinih se vinograd obira v več etapah, pri čemer se poberejo le optimalno zreli grozdi.
4. Uporaba lesenih zabojev
Čeprav so danes popularni plastični, leseni zaboji omogočajo boljše kroženje zraka in zmanjšajo možnost plesni.
5. Praznovanje ob koncu trgatve
Družabni vidik krepi vezi med sodelujočimi in povečuje motivacijo – to je tradicija, ki jo tudi profesionalni vinogradniki cenijo.
Med tradicijo in prihodnostjo
Trgatev v Sloveniji ni zgolj kmetijsko opravilo, ampak zgodba o potrpežljivosti, znanju in skupnosti. Čeprav tehnologija danes močno olajša delo, so korenine v preteklosti tiste, ki dajejo vinu značaj.
Vsak kozarec, ki ga dvignemo, nosi v sebi droben del zgodovine – od keltskih teras do sodobnih ekoloških vinogradov. In morda je prav to razlog, da je trgatev še vedno eden najbolj prepoznavnih in spoštovanih trenutkov v slovenskem letu.
