Mravlje so v sadovnjaku pogosto spregledani obiskovalci, dokler ne povzročijo resnih težav. Njihova navzočnost v krošnjah dreves ni le estetska nevšečnost – pogosto so zaveznice uši, ki uničujejo liste in plodove. Mnogi vrtičkarji in lastniki sadovnjakov iščejo poti, kako se teh marljivih, a v tem primeru nezaželenih delavk znebiti, ne da bi pri tem posegli po agresivnih kemičnih sredstvih. Na voljo so številni preizkušeni pristopi, ki so prijazni tako do narave kot do vaših dreves.
Zakaj so mravlje na drevesih lahko problem?
Mravlje niso neposredni škodljivci sadnega drevja. Vendar vzdržujejo in celo ščitijo kolonije listnih uši, saj od njih dobijo sladko mano. Listne uši pa oslabijo drevo, saj sesajo rastlinske sokove, poškodujejo liste, prenašajo viruse in slabijo rast. Sadno drevje, obremenjeno z ušmi, ima manj kakovostnih plodov, včasih pa so ti tudi močno deformirani. Mravlje lahko s svojim gnezdenjem v zemlji okoli korenin dodatno slabijo rastline.
Zato ni presenetljivo, da iščemo rešitve, kako mravlje odvrniti od vzpenjanja po deblu do krošenj. S pravimi pristopi to lahko dosežemo, ne da bi obremenili okolje ali zdravje ljudi in živali.
Najboljši naravni pristopi za odganjanje mravelj
Pregrade in pasti na deblu
Eden najpreprostejših načinov je, da mravljam fizično onemogočimo dostop do krošnje. To lahko storimo z:
- lepljivimi trakovi, ki jih ovijemo okoli debla. Na trgu so na voljo posebni trakovi, prepojeni z lepilom, ki mravljam preprečujejo vzpon. Redno jih je treba preverjati, saj se sčasoma prekrijejo z listjem, prahom ali mravljami, kar zmanjša učinkovitost.
- pasti iz masti ali vazelina, ki jih nanesemo neposredno na deblo v 5-10 cm širokem pasu. Vazelin ostane lepljiv nekaj tednov. V Italiji sadjarji pogosto uporabljajo tudi naravno smolo iz borovcev, pomešano s parafinom.
Praktičen primer: nekateri slovenski sadjarji so poročali, da kombinacija traku iz jute, premazanega z mešanico čebeljega voska in smole, zelo dobro deluje več tednov.
Zeliščni pripravki in močne vonjave
Mravlje so občutljive na močne vonjave. Za zaščito dreves lahko pripravimo raztopine za škropljenje ali preprosto razporedimo dišeče snovi okoli debla:
- Cimet, klinčki in poprova meta delujejo kot odvračala. Lahko jih potresemo okoli korenin ali naredimo čaj, s katerim poškropimo deblo.
- Ocetni razpršek (1 del kisa, 3 deli vode) uporabimo za občasno pršenje po deblu. Kisa ne škropimo po listih, saj lahko povzroči ožige.
- Kavno usedlino potresemo okoli dreves – mnoge mravlje se ji izognejo.
Naravni sovražniki in spodbujanje biotske raznovrstnosti
V naravi mravlje uravnavajo številni plenilci. Če okolico vrta obogatimo z rastlinami, ki privabljajo ptiče in žuželke, bomo dolgoročno vzpostavili boljše ravnovesje.
- Siničniki in ptičje krmilnice v bližini sadovnjaka pripomorejo, da sinice in druge ptice poberejo veliko žuželk, tudi uši.
- Rože kot so ognjič, kapucinke in koriander privabljajo koristne žuželke, ki se prehranjujejo z ušmi.
Primer iz vrta pri Šmarju: lastnik je okoli jablane zasadil mešanico ognjiča in kapucink, kar je po nekaj letih znatno zmanjšalo populacijo uši – posledično so bile mravlje manj zainteresirane za obisk dreves.
Kako preprečiti, da se mravlje sploh naselijo
Pomembno je tudi dolgoročno vzdrževanje vrta in sadovnjaka. Z nekaj preprostimi ukrepi zmanjšamo možnost, da se mravlje v velikem številu naselijo v bližini dreves:
- Redno odstranjujemo odpadlo listje in gnilo sadje, saj to privablja mravlje in druge žuželke.
- Zalivanje in gnojenje izvajamo premišljeno, da drevo ostane zdravo in odpornejše proti ušem.
- Gnezda mravelj v tleh lahko posujemo z vrelo vodo ali sodo bikarbono (zmešano z vodo v gnojnico) – a previdno, da ne poškodujemo korenin.
Naravna pot je dolgoročno najboljša
Mravlje so del ekosistema, zato je cilj predvsem nadzor nad njihovim številom in potmi, ne popolno iztrebljenje. Z naravnimi metodami, ki smo jih opisali, lahko ohranimo ravnotežje na vrtu in hkrati zaščitimo plodove pred posledicami uši. Prednost teh pristopov je, da ne onesnažujemo tal, vode in ne ogrožamo opraševalcev, kot so čebele, kar je ključnega pomena za pridelavo sadja.
Takšni ukrepi imajo še eno veliko prednost – niso le kratkoročna rešitev, ampak ustvarjajo trajnejše pogoje, ki odvračajo škodljivce in podpirajo koristne organizme. Tako lahko tudi prihodnje leto z veseljem opazujemo bogato obložene veje, brez skrbi, da bi jih ogrožala vojska mravelj.
