Opozorilo, ki ga ne gre preslišati
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne države. Ukrep stopi v veljavo 24. junija 2025 in ostaja v veljavi do preklica. Objava je bila javnosti posredovana prek njihove uradne Facebook strani, kjer so jasno zapisali: narava je v tem trenutku izredno ranljiva in vsak posameznik ima ključno vlogo pri preprečevanju nesreč.
Vročinski val, pomanjkanje padavin in suho rastlinje ustvarjajo pogoje, v katerih lahko že iskra povzroči katastrofo. Toda opozorilo ni namenjeno zgolj pohodnikom in ljubiteljem narave. Dotika se širšega spektra dejavnosti – od vsakdanjih navad doma do organizacije večjih dogodkov.
Kaj sploh pomeni velika požarna ogroženost?
Požarna ogroženost se v Sloveniji razglaša glede na indeks požarne ogroženosti, ki upošteva vremenske razmere, stanje vegetacije in zgodovino požarov. Razglasitev “velike ogroženosti” pomeni, da je tveganje za nastanek požara izredno visoko in da so potrebni takojšnji preventivni ukrepi.
Podobne razmere smo v preteklosti že imeli, vendar je letošnje opozorilo posebno zaradi geografske razsežnosti – ogroženost velja za vso državo. Ognjeni zublji se v teh pogojih širijo hitro, pogosto še preden kdo sploh opazi dim.
Prepovedi in priporočila: kaj se ne sme in kaj se odsvetuje?
Prepovedano
Uradna razglasitev pomeni, da so v naravnem okolju prepovedana:
- kurjenje in uporaba odprtega ognja (vključno s kresovi in žari),
- odmetavanje gorečih ali tlečih predmetov (npr. cigaretnih ogorkov),
- izvajanje ognjemetov ali uporaba pirotehnike,
- vožnja z motornimi vozili zunaj označenih poti (zaradi vročih izpuhov in tveganja vžiga podrasti).
Močno odsvetovano
Čeprav nekatera dejanja morda niso zakonsko prepovedana, so v tem obdobju močno odsvetovana:
- uporaba prenosnih plinskih gorilnikov v bližini gozda ali travnikov,
- organizacija piknikov v naravi,
- kampiranje na prostem brez nadzora.
Ukrepi so v veljavi z razlogom – večina gozdnih požarov namreč nastane zaradi človeške malomarnosti.
Kako se lahko vsak posameznik odzove odgovorno?
1. Gasilni aparat ni le za okras
Mnogi imajo doma gasilni aparat, a jih večina ne ve, kako ga pravilno uporablja. V trenutni situaciji je osnovno znanje o gašenju začetnih požarov lahko odločilno. Preverite, ali je gasilnik pravilno napolnjen, ali veste, kako se sproži, in ali je dostopen.
2. Opazite dim? Pokličite 112
V primeru, da med sprehodom ali vožnjo opazite dim v naravi, ne odlašajte. Klic na številko 112 lahko prepreči širjenje ognja. Bolje je sprožiti lažni preplah kot prezreti začetek požara.
3. Otroke in mladino poučite o tveganjih
Poletne počitnice so čas brezskrbnosti, vendar tudi čas, ko otroci raziskujejo naravo. Poučite jih, da v sušnem obdobju ni prostora za “eksperimentiranje” z vžigalniki, kresovi ali petardami. Osveščanje se začne doma.
4. Premislite o vrtnih opravilih
Gospodinjski odpadki in vrtni ostanki se včasih še vedno uničujejo z ognjem. V trenutnih razmerah je to izjemno nevarno. Če imate na vrtu suho podrast ali kup trave, jo odstranite na varen način in brez ognja.
5. Spoštujte gozdni bonton
Narava ne potrebuje junakov, ki kljub opozorilom pečejo hrenovke v gozdu. Potrebuje ljudi, ki razumejo svojo odgovornost in znajo uživati v naravi brez ogrožanja njene varnosti.
Posledice neupoštevanja: globe in kazenski pregon
Kršitve prepovedi ne bodo ostale spregledane. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ima pooblastila za izrekanje glob, ki segajo tudi do 1000 evrov za fizične osebe. V primeru povzročitve požara pa sledi kazenski postopek, ki lahko privede do zaporne kazni.
Poleg pravnih posledic pa obstaja še moralna dimenzija. Gozdovi in narava niso abstrakten pojem – so življenjski prostor živali, vir sence in kisika, prostor sprostitve in del slovenske identitete. Uničenje zaradi malomarnosti je škoda, ki jo občutimo vsi.
Vloga lokalnih skupnosti in prostovoljcev
V mnogih krajih po Sloveniji se že aktivirajo prostovoljna gasilska društva, ki izvajajo dežurstva, patrulje in osveščanje prebivalstva. Mnoge občine so dodatno okrepile komunalne službe, ki odstranjujejo suho vejevje ob cestah in gozdnih robovih.
Če želite pomagati, se obrnite na lokalno gasilsko društvo ali civilno zaščito. Včasih je največ vredna pomoč tista, ki pride pravočasno in brez pompa.
Kako naprej: Narava po požarni sezoni
Izkušnje iz preteklosti kažejo, da je požar v gozdu šele začetek težav. Pogosto sledi erozija tal, zmanjšana sposobnost zadrževanja vode in izguba habitatov. Obnova traja leta. Zato je najboljša obramba preventiva.
Vsakdo lahko prispeva delček. Ne z velikimi dejanji, temveč z vsakodnevnimi izbirami. Vžigalnik, ki ostane doma, ali piknik, prestavljen na domačo teraso, lahko pomenita razliko med varnim poletjem in tragedijo.
Pametna previdnost ni panika
Razglasitev velike požarne ogroženosti ni povod za strah, temveč opomnik za zrelost. Narava ni samoumevna. Je krhka in hkrati čudovita. V času, ko mnogi iščejo pobeg iz vsakdana prav v njenem objemu, je ključno, da spoštujemo njeno občutljivost.
Pametna previdnost, kanček solidarnosti in zavedanje, da ognjeni zublji ne izbirajo med pohodniškimi potmi in domačimi vrtovi – vse to nas varuje pred posledicami, ki jih nihče ne želi doživeti.
